čem (301-400)

Moram čimprej sporočiti očetu.« »O	čem?	« »O marsičem,« Oprezni je dobro vedel, da se	A
»Ko se ne ravnaš po naše.« »V	čem	se ne ravnam?« »Še vedno hodiš kosmat kakor	A
in zahrbtni vzhodnjakarji čez dan počeli in o	čem	se bodo menili. Črnoglavka!	A
In kaj mi baba pravi, kaj meniš?« »Kakó	čem	vedeti?« proti vpraša Bojec. Blaž Mozol pak	A
prihajam naravnost iz Ljubljane in ne vem, o	čem	govorite.« »A tako!	A
do cerkve spremil in jima nekoliko povedal, o	čem	bode njegov kaplan danes pridigoval in kako	A
tolažimo z upanjem v prihodnost. Pa govoriva o	čem	drugem.Predaleč sva prišla od čebel.	A
čebelah in sva jih primerjala človeški družbi. Ako	čem	jaz hudoben biti in upirati se vaši idealni	A
pač lahko, da vam ne bi odgovorila. Ali vas	čem?	« »Tega ne storite, ker pomisliti morate, da	A
Ti ga najbolje poznaš.« »Jaz	čem	pa slišati, kaj ti praviš, če tebi dopade	A
To sama vidim. Jaz	čem	vedeti, kako ti njegovo notranjo vrednost, njegov	A
»Kaj ti mar? Kjer	čem;	ti povedi, kaj tam notri zapisano stoji in kaj	A
zapisano stoji in kaj so ta pisanja vredna, to	čem	vedeti, potlej si pa zobe grej.« »Vredna niso	A
ne ženi in mene ob moj denar pripravi. Zato	čem	jaz varno hoditi. In zakaj bi ne?	A
sebi, ki bi čutil z menoj, in se ž njim še o	čem	drugem pomenil kakor o dolgočasnih vsakdanjih	A
in moram okrepiti in utrditi. Ob pravem času	čem	pozabiti, da ne bo imel moj gospodar vzroka	A
tako naglo se skesa in zopet usede. »Kaj jim	čem?	« pravi.»To so vsi coprniki!	A
storil ... « »Prosim te še enkrat, govoriva o	čem	drugem,« dejala je deklica.»Zameriti ti ne morem	A
bi rekel Marijanu, kako bi ga tolažil. »Kaj	čem	zdaj storiti?« pravi Marijan. »Ničesar ne.	A
da moram po očetovi želji iti od tod. Pa kam	čem	iti?Zares, to mi je težko.	A
nikoli, rajši mu povem, naj se skriva.« »Jaz pa	čem	ravno tega z glave; le pojdi mimo župana na	A
cesarja. . / . / stran 25 . / PETO POGLAVJE Jaz	čem	da pasti mora, če glavo mi veljá. Umek Preteklo	A
« Več ni hotel povedati, ne kje je bil ne o	čem	se je zmotil.Tolažil ju je z verskimi besedami	A
Hlapci za hišo govoré. O	čem?	O njej?	A
pojdi!« pravim. Pride k meni in me vpraša, kaj	čem.	»Tu k meni se usedi.	A
se umaknili v hlev. Večja dva sta vedela, o	čem	govorita oča in Podlipnik, in jih je hudo skrbelo	A
znala izogibati tako, da fant ni vedel, pri	čem	je.Pa jo je imel le bolj za boječo kakor za	A
hodi Šimen klicat: »Ali pa bi. Da bo vedel, pri	čem	je.« Marko je zagledal Rozalko že od daleč in	A
ni zatisnila očesa. Zjutraj niso vedeli, o	čem	bi govorili.Pa tako lepo jutro je bilo.	A
imam dovolj, da bi vse v kraj spravili.« »Kdaj	čem	vrata odpreti?« vpraša Vlah. »Kadar boš sovo	A
bil, mora zvedeti, kako je bila kupčija in po	čem	kaže kupovati.	A
peto ob tla udaril in rekel ob kratkem: »Tako	čem	imeti!«In žena je vedela, da na to ni več nobene	A
ne bode njiju brigalo pištolice kupovati; po	čem	višjem in večjem bosta hrepenela, kar jima bode	A
Anton, »kadar ga je treba, pa je kilav. Koga	čem	dobiti?Povedi mi človeka, da bi mu bilo upati	A
tako! Ti si pameten, kaj meniš, katerega zeta	čem	vzeti?Kateri bi bil najbolj pravi?«	A
izbi je bil velik, razumeti ni mogel nihče, o	čem	preudarja le-ona trojica. »Kdo je pa oni stari	A
»Naš notar bo predaval!« »Ha, ha, o	čem	pa?« »Ni znano!	A
pomenkujeva in ni treba, da bi vsak vedel, o	čem	govorimo.« »Hvali, torej ‚le tiho, le tiho,	A
svojemu sosedu, »kaj nameravate vendar?« »O	čem	govorite?« vprašal je na videz osupel. »Ah,	A
toda ti si vendar sam dobil naznanilo?« »O	čem?	« vpraša oni malomarno. »Da je Ilovski umrl.	A
nasproti sedečega davkarja, kakor bi se imela v	čem	sporazumeti, zadene pa ob Vrbanoja.	A
rokah in on je bil za trenutek v zadregi, o	čem	bi pričel govoriti.Menili so se bili o prejšnjem	A
ima vsak mladi posestnik, kateri prvič more o	čem	večjem reči: to je moje.Z ogledavanjem ni bil	A
nikakor ne, čisto napačno me sodite! Pa po	čem	sklepate, da je mestno življenje moj ideal?	A
naprej. Sam ni vedel, kaj ga vleče, ni vedel, po	čem	hrepeni, in kadar je zvečer ležal v senu v hlevu	A
sedaj? Da, tudi sedaj še vedno hrepeni po ‒	čem?	Saj sam ne ve.	A
veliko skupil in zato jako dobre volje. »Kam jo	čem	možiti?Svoje dote nima, tržaška rejenka je,	A
odslej tešili glad, kje se bomo greli to zimo, ob	čem	bo živela naša deca v Evropi: v domovini, katera	A
poštenega dragotinarja. Ta bo vestno povedal, po	čem	da kupi ali v zastavo vzame dragoceni prstan	A
lemež, kje raste gabrovina za jermenico, po	čem	spoznaš nagnoj, mokovec, hrast, bukev, lesko	A
Jero in v duhu si je začel izpraševati vest, v	čem	je zagrešil, da mu otroci ne morejo slediti	A
Jaz sem jo gledal in sem jo komaj razumel. V	čem	sem grešil, sem se izpraševal. »Nič se ne izprašuj	A
« je pritrjeval Vodeb, čeprav ni razumel, o	čem	so govorili. »Čudno je le, da takemu človeku	A
Celo uro naju že mrcvari in še ne veva, pri	čem	sva,« je dejala sama pri sebi. »Neža, nagni	A
zbadljivcem in obira . / . / stran 140 . /	čem,	povedal jim bo, kako in kaj je bilo z Bogatajem	A
ne želi. Tam ve ženska, za kaj je rojena, v	čem	je njena vrednost; ravna se po tem, zadovoljna	A
njih čislamo, spoštujemo možje, kaj ljubimo, po	čem	hrepenimo!Mi iščemo, česar pogrešamo v sebi	A
bila živa duša kdaj kupila, tako da ne vem, o	čem	živé ti ljudje.« »Vidite, gospod,« reče nato	A
se ti tresla kakor nekdaj! Metka, Metka, kaj	čem	misliti?‒ Glej, tu stojim pred teboj; Metka	A
»Česar še ni slišal nihče iz mojih ust, to	čem	povedati tebi, ker ti me boš umela in vredna	A
Kaj pa človek? ‒ V	čem	se loči od živali, ako misli in dela kakor ona	A
Česa želim? Po	čem	hrepenim?Vse je ostalo za mano.	A
grajske tvoje oblasti. Prosim te, da mi poveš, kaj	čem	naložiti in ukazati podložnikom tvojim za današnji	A
navada po vsakem sejmu, koliko je bilo kupca, po	čem	je šla živina, kje se je točilo najboljše vino	A
Da ti Bog pomagaj! Kaj	čem	početi?Mahačku ni trebalo mojih nadlog tožiti	A
Hlapec sporoči: ‚Mati umirajo. Kam	čem	pognati konja?’Semen pravi: ‚Počakaj malo, pojdi	A
krčmah kmet ne vpraša, kakovo je vino, nego po	čem	je. ◆ Kmet pije v krčmi tisto vino, ki je najcenejše	A
naravnost v kozavi obraz in ga vprašala: »O	čem	govoriš?Povej mi naravnost, saj veš, da sem	A
le počakaj, kosmatinec! Zdaj ti pokažem, po	čem	je ovčja mast!... Križ božji ‒ križ božji, ti	A
pogovarjal s stražarji. Povpraševal sem jih, o	čem	premišljujejo in tisti večer so mi vsi odgovorili	A
rekel Trtnikov. »Drugam bi šli, kjer se lahko o	čem	pogovorimo.Iz Koželja moraš besede trgati kot	A
Ferdo ga je prekinil in ga vprašal: »No, po	čem	sodiš, da so sovražniki.Kako veš, da imajo orožje	A
malo pogledamo skozi prste tudi pri meji ali	čem	drugem.« Pri tem si je narednik Toplič dal	A
nejasen strah, ker človek nikdar ne ve, pri	čem	je, ko ima opravka z bogomolcem.Še pred nočjo	A
/ vi morajo ostati mojemu rodu. Govoriva o	čem	drugem.« »Ne vem, če se izplača,« je menil Rajmondo	A
»Verjamem.« »Kaj morda veš, o	čem	da hočem s teboj govoriti?« »Tega pač ni težko	A
lase moram imeti in ti mi jih doneseš. Evo ‒ po	čem	jih spoznaš.« Juta je vrgla Črnemu Petru kito	A
čuvši zadnje besede Jurjeve, je vprašal: »O	čem	govori?Ali je Vihra tista slavna kobilica, o	A
vsakovrstnih posvetovanj z različnimi plemiči.« »O	čem	pa mislite, da se posvetuje grofica s svojimi	A
svojo glavo na Konradovo ramo. »Govoriva raje o	čem	drugem; govoriva o najini ljubezni.« »Ne, jaz	A
pripomnil Tomaž. »V boju in v bitki ve človek, pri	čem	da je; vsakdo je pripravljen, da bo premagan	A
nama mora vse povedati, potem bova vedela, pri	čem	da sva.« Rovan je privolil in odšla	A
preselite na oni svet. Tako - zdaj veste, pri	čem	da ste.Zdaj pojdiva k bolniku.«	A
beži, starec, da te ne vržem preko groba. Nad	čem	se jezite, kaj vas je razkačilo, otročički moji	A
se je in zamahnil z ročico. »Niti sledu o	čem	takem!Toda po predstavi se morava videti.	A
ki se še ni privadila nove gajbe. »Veš, po	čem	so zdaj kokoši?« vpraša. »N-no!«	A
Ti, taka me pa še ni imela kakor zdaj. ‒Po	čem	pa? ‒Cigarico bi si privoščil, eno samo portorikico	A
Vriniti se in me mučiti.« »Ne razumem, o	čem	govoriš, Eva?« »Ni nepriseben, dobro ve, kaj	A
mu približa. . / . / stran 112 . / »Mnenje o	čem?	« »O senzorski zvezi.	A
Vrgli bova žreb.« »O	čem?	« »Katera bo začela.	A
spoznanje, da sploh ne ve, kje pravzaprav je in v	čem	je.Nikoli ni videl oblike vesoljskega premičnika	A
Raf, jaz in lesni črv.« »Še vedno ne vem, o	čem	govoriš.« »Seveda, nisem ti povedal, zbegan	A
Utrujene oči upravnika Rafa se široko odpro. O	čem	spet govori senzor?Kakšen črv vendar!	A
ogleduje: ali pomislijo kdaj, kje sploh so, v	čem	so, zakaj so tu, kdo jim odmerja in umerja bivanje	A
v njem, odslužil in nikoli ne bo zvedel, pri	čem	je sodeloval. Pa bi najbrž moral samo izbiti	A
»Uri,« ga zmoti v premišljevanju Eva. »O	čem	tuhtaš?« Prestavila ga je v resničnost.	A
Poglej,« se duši v smehu Uri, »poglej, Eva, v	čem	sva prišla ...Ves čas sem mislil, da je škatla	A
»Na nebu ni nobene nove zvezde.« »O	čem	mi potem poročajo moji zaupniki?Kaj sem sinoči	A
Zgodilo se bo po tvoji volji, moj bog!« »O	čem	mi želiš poročati, vitez vitezov?« »Nove zvezde	A
preverjeno za pristanek, vse gre po... da ne rečem po	čem,	ker si mi prepovedala.« »Po programu, misliš	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani