vsak (201-300)

malo sreče. Kakor vidim, ima že	vsak	slovenski dečak orožje na sebi	A
nihče za pravico oglasiti se,	vsak	se tebe boji. A jaz se te ne.	A
Ljudje bodo prišli s pota.	Vsak	se rad ogreje. Dolenčevka.Danes	A
Ljudje so prišli s Hrvaškega,	vsak	je imel denarja kakor smeti in	A
Samo ne govori!	Vsak	ima svoje muhe, dokler je mlad	A
Umazani so, obleka je obnošena.	Vsak	ima ob strani natlačeno lovsko	A
Tako je.	Vsak	ima svojo glavo. Pečarica.Pa	A
koruzne žgance jest. Lojz. E,	vsak	ve sam najbolje, kje ga čevelj	A
dali svojo. Lepa je, denar ima,	vsak	bi bil vesel, če bi jo le dobil	A
Tako, vidite ljudje. Odkar sva	vsak	pod drugo streho, sva tudi vsak	A
vsak pod drugo streho, sva tudi	vsak	pri drugi mizi. Žagar.Ne bodi	A
pa pametna! Jaz sem čevljar in	vsak	ve, da naredim čevlje za vsako	A
Ameriki se drugače živi kot pri nas.	Vsak	dan meso. Zavrle.	A
dovršiš svoje delo, si človek kakor	vsak	drug, enak drugim.Tukaj ste kmetje	A
vasi so polne ukanja in petja	vsak	večer, in v nedeljo vse pije,	A
Nikar se ne ježite.	Vsak	lonec enkrat vzkipi.In Vaš možiček	A
sebi.) Jaz te moram zdaj videti	vsak	dan.Da se te nagledam, ti prisrčno	A
Kaj ne, da ne pojdeš?! Oh,	vsak	dan te bom prosila: ne hodi, ne	A
pot. Metka. Zdaj mora priti	vsak	čas.Slišala sem na stezi, kako	A
leži zimska suknja in palica. -	Vsak	Amerikanec nosi torbo čez rame	A
če se ne varate! V Ameriki še	vsak	deseti komaj doseže malo uspeha	A
Žagar.	Vsak	zase, gospod učitelj, vsak zase	A
Vsak zase, gospod učitelj,	vsak	zase.Vsak ima svoj prag in svojo	A
zase, gospod učitelj, vsak zase.	Vsak	ima svoj prag in svojo skrb.	A
podučiti jih ne moreš. Žagar. Ni	vsak	potreben poduka, gospod učitelj	A
ponesreči, drugi životarijo, in	vsak	deseti ali stoti je imeniten,	A
Ameriki čevlji dragi, pa si je	vsak	naročil dva, tri pare. Torbarček	A
ampak poštenjaki, kakršnih ni	vsak	dan. Dolenčevka.A ti si ostal	A
gresta sama po cekine in po zlato.	Vsak	zase.Slišal sem, da v Ameriki	A
Težko padejo besede v obči molk.	Vsak	ostane na svojem mestu.) Ančka	A
v njem vabi zvon glasán. In	vsak	dan, ko že bratje ostáve božji	A
naš meč ti pomôril ne bó, Čuj,	vsak	nam kot sužen pokôril se bó!«	A
življenje tvoje. Vlivaj vánje	vsak	dan déla dobra, Dela slavna za	A
Solusovi vi odsléj ste gosti!«	Vsak	dan s praga Solus revne kliče	A
dan s praga Solus revne kliče,	vsak	dan truma njih se mu primiče;	A
bolj se posvečuje In pobožnik	vsak	dan širje sluje. »Sveti Solus	A
Predôbro pač vam ne godí se; Zatôrej	vsak	rajši ostavi zemljó, Pa k nam	A
korenják, Krepák takó ní starec	vsak.	Oj, dober mož, predober mož!	A
poštenják, Spoštôval ga iz nas je	vsak.	Izpíjmo čaše polne zdaj, V spomín	A
čaše polne zdaj, V spomín njegov	vsak	pije naj! Kozárec vsak naj bode	A
njegov vsak pije naj! Kozárec	vsak	naj bode súh, Da mir njegov imel	A
vezanih kitic In vencev že poln je	vsak	kot, Kolačev s trakóvi ovítih	A
kri Spasíteljevo pil bo vsakter	Vsak	dan iz zlate me čaše?..« Posluša	A
Ráševina mi je kmečka, Ker si	vsak	jo sám zasluži Z delom težkim	A
téj knjižnici našel pa zdaj še	vsak	dan V vseh knjigah resnice sem	A
hrastove ogromne; Čašo v roki	vsak	drží penečo ... »Bratje dragi:	A
. / . / stran 96 . / »Moliti	vsak	dan za možá Obljubila sem iz srcá	A
mati ji stréžejo stara, Ujámejo	vsak	njen vzdihljáj, Sto čudnih zdravíl	A
požiral.« »Oh, mêtal mu jih je	vsak	dan Brezsrčni in tuji tirán; Naš	A
poljubi, Počenjati z nami smé	vsak:	Po hrbtu pretepa nas Turek, A	A
gradu narávnost. Oródje za tlako	vsak	nese s sebój: Tá s cepcem, tá	A
vse tiho tam doli ... Zdaj úkaj	vsak	grad naokoli!« »O, miren sedaj	A
naokoli!« »O, miren sedaj je	vsak	puntar ‒ tlačán! Mir rajski opévata	A
2.	Vsak	dan jaše Tahi z gosti k Savi,	A
Hodi gledat reko teden tretji;	Vsak	dan tam na produ mi stojíjo, Vsak	A
Vsak dan tam na produ mi stojíjo,	Vsak	dan, vse od jutra do večera.	A
ustvaril vseh dreves le zanje;	vsak	poje to, kar mora, ne kar hoče	A
in dama, v nebo jo povzdiguje	vsak	feljton. In to ni morda zvita	A
Kaj maraš ‒ zdrav si kot ptič.	Vsak	človek na svetu trpeti mora.	A
69 . \/ Zakaj? I, v službi ni	vsak.	Moje ljubice Lipa je šumela	A
San Carlo I Na tisoče let,	vsak	dan hitiš čez visoko obočje k	A
ki lep ji je in dober cvetek	vsak	o ljubica, in ti si jim verjela	A
ljudstvo okrog govori, da večer	vsak	h kapelici roma?« Ni vedela ona	A
potópu mine, ljubezni bolečine	vsak	dan spet oživi! Po morji barka	A
povabi v svate. Sej vem, de mora	vsak	umret′, in iti vsak k pokóju,	A
vem, de mora vsak umret′, in iti	vsak	k pokóju, na postlji ali v bóju	A
stran 26 . / ko rojak prost bo	vsak,	ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje	A
srcu mislimo; dókaj dni naj živí	vsak,	kar nas dobrih je ljudi! V spomin	A
pusti zméram, pet ′mam boljših na	vsak	prst.” “Vé Kranjdvk�55kkr	A
Kranjice, . / . / stran 32 . /	vsak	sleparček ni za nas; mé pa hočmo	A
je milo zdihvál, grob njeni je	vsak	dan obiskoval. Ga mati tolaži	A
materi pride bolj bolan. Ko préd,	vsak	dan obiskuje grob njé, tam milo	A
spet k materi pride bolj bolan.	Vsak	dan obiskuje, ko préd, grob njé	A
je lepó, bi sodil, visoko čelo,	vsak,	ak bil bi nekakóvi zapustil ga	A
neslan, kaj dela tam kancelir	vsak	dan? Priljudna in lepa je njega	A
in vseh gójzda prebivavcov, ker	vsak	svojo vedno goni. On ob drugi	A
“De zdéj ‒ ko že na Kranjskem	vsak	pisari, že bukve vsak šušmar dajé	A
Kranjskem vsak pisari, že bukve	vsak	šušmar dajé med ljúdi, ta v prozi	A
Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi	vsak	pisar, kdor nam kaj kvasi. Novi	A
sam ne ve. 7 Kdor jih bere,	vsak	drugači pesmi moje sodi; eden	A
Pridjála čednosti sva nje in tvoje	vsak	svojim pesmam, in skodela njega	A
nazadnje omečí se tvoja draga, ti	vsak	dan okno celice odpéra. Od zóra	A
ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb	vsak	dan mu pomlájena nevesta, trpljenje	A
veselja leta, de smrtna žetev	vsak	dan bolj dozóri. Znabiti, de kdor	A
v ti sili, molčé orožje svoje	vsak	si vzame, strahljivca v celem	A
ločitve zdaj só časi, šel naj	vsak	sam bo skoz življenja zmede; de	A
od blage rose splaknjena -	vsak	beg je zdaj zaman. MOJ TOLMUN	A
za kratek čas obstala, kot	vsak	potuhne se, in že nadaljevala	A
na zdrávje domovíne -- --	vsak	Germaniji posvéti góvor svój.	A
prišlà je slána -- krása cvét je	vsak	obrán. Žívost vrta -- pokopána	A
mírno več ne bíje, vmorjén je	vsak	spomín; -- nì sólze več ne	A
klíje. Udarec brez uspeha	vsak	me bíje Dokler so iskre upanja	A
prepírat se z mano sinoči;	vsak	si ponosno je pel hvalo; le molčal	A
romal po vaséh. Zdaj zora	vsak	dan zaráno mi dá poljubek	A
MATERI Mati!	vsak	me zaničuje kdor me revnega	A
tli sreča, presladkó zvenéča:	vsak	je rekel: ”To je prazna vreča	A
Ali zdaj pomóči si ne znám;	vsak	prijatelj z máne se norčúje:	A
kamor stopi moj korák:	vsak	obràz mi tógo právi, bléd	A
mesta hrup me burno vleče,	vsak	vesélo gléda v mé. Ko si	A
po vaseh je pel prijaznih;	vsak	je ljubil mehko srce, vsak	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani