”Dol! Dol!“ je kričalo po dvorani, ljudje so vstajali, pesti so se dvigale in že so ga zgrabile železne roke pod pazduho, za laket, za vrat, potegnili so ga dol, pol onesveščenega, in: ”Udari! Bij!“ je kričalo po dvorani ... Mihov se je stresel, pogledal je po cesti z motnim očesom; od daleč je prihajal šum - ploskali so govorniku. Zazdihnil je, sedel za mizo ter skril glavo v dlani.