OZ (301-400)

ravno s tem ko ne dopusti izjeme	oz.	manka v njem, izgubi konkretnost	C
razume kot odnos med totalitetami	oz.	kot lastnost totalitete, da omogoča	C
Tretjič: "ekspresivna" totaliteta	oz.	totaliteta kot geneza.Gre za gibanje	C
zakaj nastopa ravno umetnost	oz.	umetnik v funkciji totalizacije	C
določenih iracionalnih napakah	oz.	spodrsljajih v vsakdanjem govoru	C
Lyotarda vodi k estetski sodbi	oz.	h Kantu iz Kritike razsodne moči	C
osredotoča na analizo same naracije	oz.	zgodbe.Poudarja, da za poganstvo	C
Jamesonove misli je njena holističnost	oz.	njen totalizirajoči značaj.Martin	C
totalizacije, ob opozarjanju na površno	oz.	nekorektno branje avtorjev, na	C
trdi, da prav ta kritika omogoča	oz.	zagotavlja delu politično in filozofsko	C
poudarjanju posameznih dejstev	oz.	objektov, ob hkratnem zavračanju	C
našega planeta. Globalizacija	oz.	posledice nove oblike kapitalizma	C
1923), temeljnemu delu zahodnega	oz.	heglovskega marksizma.Da bi lahko	C
etafizičen, je zdaj zgodovinski. Svet	oz.	zunanja dejanskost zdaj človeku	C
zgolj ena od različic scientizma	oz.	pozitivizma; kot je zapisal Lucio	C
skozi dinamično razumevanje celote	oz.	totalitete. "Šele v tej povezanosti	C
njegovo pojmovanje konkretnosti	oz.	konkretne totalitete: totaliteta	C
koherentna in polnopomenska enotnost,	oz.	izraženo v "tehničnem jeziku"	C
kar je trenutno v nastajanju	oz.	bo v prihodnje še nastalo.Na ta	C
retrospektivni teoriji védenja	oz.	interpretaciji kot pa teoretično	C
refleksijo svoje lastne geneze	oz.	kot proizvod svoje lastne prakse	C
najvplivnejši teoretični gibanji (	oz.	'véliki zgodbi' [master-narratives	C
predstavlja dejanskega poenotenja	oz.	nekakšne enotne teorije (po vzoru	C
možnosti različnih oblik marksizma	oz.	različnih marksizmov, v delu Politično	C
izraža pa se v naših dejanjih	oz.	vpliva nanje, zato smo vedno vezani	C
določenih iracionalnih napakah	oz.	spodrsljajih v vsakdanjem govoru	C
tem primeru je naloga filozofa	oz.	kulturnega kritika (če uporabljamo	C
prehod od nezavednega k zavesti	oz.	od latentnega k manifestnemu;	C
Analogen proces srečamo pri Freudu	oz.	na ravni posameznika kot "vrnitev	C
ena kot druga relativno svobodni	oz.	avtonomni.(Kljub temu pa nikoli	C
kljub temu pa je vzročni model (	oz.	model mehanične vzročnosti) le	C
katerimi označujemo dejanskost	oz.	realnost: Realno je tisto, kar	C
se človeška aktivnost v tretji	oz.	postmoderni stopnji kapitalizma	C
si konstruirajo smiselne zgodbe	oz.	naracije svojih življenj.Pri Sartru	C
kontinuirani proces delnega povzemanja	oz.	delnega vključevanja v celoto	C
različnih produkcijskih načinov	oz.	nesinhronosti ta, da imamo nenadoma	C
izoliranih pojmov k enotnosti	oz.	totaliteti. Vendar pa je v Adornovem	C
implicitnemu ovekovečenju kot dejanskosti	oz.	referentu zunaj področja filozofije	C
predvsem pomeni, da mora filozof	oz.	kulturni kritik pojave in predmete	C
kot Althusserjev odsotni vzrok	oz.	kot Lacanovo Realno.Tako v delu	C
izhodišča, po katerem je "svet"	oz.	družbo mogoče spremeniti le, če	C
se Jameson obrača na umetnost	oz.	razmišlja o nekakšni "novi estetiki	C
smislu ne zadeva zgolj estetike	oz.	filozofije kulture, temveč je	C
ki jih poznamo iz geografije,	oz.	naj bi šlo za "izdelovanje" takšnih	C
sposobne kognitivnega kartiranja	oz.	ali uporabljajo interne reprezentacije	C
povezana predvsem z iskanjem poti	oz.	s problemom vračanja živali (npr	C
zemljevida - ali gre za dejanske	oz.	hipotetične konstrukte. Karte	C
niso neposredne eksternalizacije	oz.	pozunanjenja internih reprezentacij	C
vedno popoln model samega sebe (	oz.	kot je izjavil Norbert Wiener	C
orientacija v družbenem prostoru	oz.	v družbi.Pri slednjem pa, ko gre	C
kartiranjem ne meri zgolj na fizični	oz.	geografski prostor (čeprav razume	C
temveč predvsem na družbeni prostor	oz.	prostor postmoderne globalne družbe	C
predvsem po "napadu" na vélike zgodbe	oz.	po "postmodernem obratu", zagotovo	C
izpostavlja prav totalizacijo	oz.	homogenizacijo različnih pogledov	C
poststrukturalisti zagovarjali - nemožnost	oz.	neustreznost takšne sinteze oz	C
oz. neustreznost takšne sinteze	oz.	totalizacije. Poleg tega, če v	C
želel reducirati figuro na diskurz	oz.	čutno preoblikovati v posredovano	C
poti do nje. Absolutna vednost	oz.	resnica dialektično vsebuje celotno	C
napade marksistično "ustanovo",	oz.	kot zapiše, "paranoike" in "belce	C
njegovo delo ima za cilj določitev	oz.	opis tokov, intenzivnosti in področij	C
njegovo kritiko vélikih pripovedi	oz.	zgodb, najdemo v njegovem besedilu	C
zahteva svet, v katerem ni več boga,	oz.	bolje, v katerem ni več tistega	C
Lyotarda vodi k estetski sodbi	oz.	h Kantu iz Kritike razsodne moči	C
osredotoča na analizo same pripovedi	oz.	zgodbe.Poudarja, da za poganstvo	C
kmetov". Skratka, male zgodbe	oz.	male pripovedi. "'Zakaj male pripoved	C
temveč predvsem kot strategijo	oz.	taktiko.Besedilo je tudi napad	C
poteze do poteze. Brez navodil	oz.	predpisov ne moremo, tega se zaveda	C
V njem je izpostavil stanje (	oz.	nemara bolje, pogoje za to stanje	C
razlika pa je razvidna iz uporabe	oz.	odnosa do vélikih pripovedi.	C
terminizem." Skratka, postmodernost (	oz.	postmodernizem) ni nič drugega	C
legitimacije, ki je povezana s filozofijo	oz.	njeno "spekulativno zgodbo", je	C
vednosti: ta naj bi bila spekulativna	oz.	filozofska, kajti prav s pomočjo	C
kajti zastavlja se vprašanje, kaj	oz.	kdo zdaj legitimira male pripovedi	C
nekakšna sociološka študija znanja	oz.	vednosti v sodobnih družbah, tako	C
Tako je tudi konec besedila	oz.	odgovor na "vprašanje" vse prej	C
filozofa. Besedilo, ki ga piše,	oz.	delo, ki ga ustvarja, se v načelu	C
krivico (vsaj) eni izmed njiju (	oz.	obema, če nobena stran ne priznava	C
pomeni, da so vse jezikovne igre	oz.	vsi žanri (vsaj načeloma) enakovredni	C
govori o postmoderni umetnosti	oz.	o avantgardi v slikarstvu, postavlja	C
kajti tako pojmovano umetniško	oz.	filozofsko delo je vedno nekaj	C
pravil ali kategorij. Umetniško	oz.	filozofsko delo predstavlja potemtakem	C
potemtakem vedno neki presežek	oz.	nekaj, kar izstopa iz vsake celote	C
prepričan, da je umetniško delo	oz.	filozofska misel, ki ima takšne	C
bistvu nasprotujeta totaliteti	oz.	totalizaciji. Kot pravi Bennington	C
obsega in pomena te zunanjosti	oz.	neodvisnosti veliko polemik: nekateri	C
rabi umetnosti "zoper" filozofijo	oz.	pri njenem privilegiranju določena	C
v prizadevanju po spoštovanju	oz.	upoštevanju "dogodkov" in posameznosti	C
diskurzom - ali bolje, gre mu za oboje	oz.	vse troje hkrati: za oblake, poteze	C
To, česar ni mogoče prikazati	oz.	reprezentirati, je za Lyotarda	C
temveč ločeno, na področje estetike	oz.	govori o svojem "umetnostnozgodovinskem	C
ko še vedno živimo v moderni (	oz.	modernosti), pri tem pa že opažamo	C
nemškemu bralstvu tudi kot urednik	oz.	sourednik zbornikov Wege aus der	C
Welschev poskus, da bi se zoperstavil	oz.	odgovoril obema oblikama kritike	C
giblje znotraj odnosa med razumom	oz.	racionalnostjo in umom, zato je	C
oblikama zmožnosti (Vermögen)	oz.	dvema tipoma dejavnosti, ki sodita	C
razliko med pojmoma nous in dianoia (	oz.	logos), v latinskem jeziku med	C
je skupno, da ima prva zmožnost	oz.	aktivnost, potemtakem v filozofski	C
temelji na uporabi racionalnosti,	oz.	če uporabimo tradicionalni izraz	C
pomočjo katere oblikujemo izjave	oz.	trditve, temveč nam je sposoben	C
dokazovanjem zaradi njegove lastne narave	oz.	zaradi narave logosa?To je v tradicion	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani