nova beseda iz Slovenije

OZ (501-600)


tehtnice v krogu s premerom 3,8      oz.      4,1 cm med tremi črtami.Na obrabljenih  C
let 1494-1498 ter priročni urbar      oz.      register služnosti iz zadnjih  C
možno sklepati tudi na leti 1496      oz.      1501, vendar zadnji primer zaradi  C
pritrjeni manjši listki z dopolnili      oz.      opozorili. RLJ 8 -  C
prijelo ime "zvezki z verižnimi      oz.      vzdolžnimi vbodi" (Ketten- oz  C
oz. vzdolžnimi vbodi" (Ketten-      oz.      Langstichbände).Pergamentni ovoj  C
liniranje lahko potekalo sproti      oz.      občasno, tj. za nekaj strani naprej  C
obračunsko obdobje, - priče      oz.      člane obračunske komisije. Vsaka  C
goriških grofov so že ob koncu 14.      oz.      začetku 15. stoletja vsebovali  C
zajeta tudi med alia percepta      oz.      ander innemen.Ta rubrika je bila  C
te postavke navajajo predpisane      oz.      pričakovane zneske in količine  C
razlike v strukturi gospostev      oz.      uradov samih, predvsem pa t. i  C
postavke). Posamezni prihodki      oz.      izdatki so si sledili v sklenjeni  C
takšno delitev sta uporaba enotne      oz.      več različnih obračunskih valut  C
obračunskih valut ter skupnega      oz.      posamičnega (v okviru vsake od  C
vezana na neko določeno prostornino      oz.      red velikosti le-te.Šele navedba  C
sodobne pisave v ustreznih jezikih      oz.     , če izraz ni več živ, ustreznih  C
uporabljen kot njegov sinonim, modius      oz.      njegov nemški prevod Mutt (= modij  C
modij), Meß (bavarska oblika)      oz.     Mez (srednjevisokonemška oblika  C
mess) in njegov deminutiv Messel      oz.      Mezel (= messel) ter Star oz Stär  C
oz. Mezel (= messel) ter Star      oz      Stär (iz ital. staio oz. lat.  C
ter Star oz Stär (iz ital. staio      oz.      lat. sextarius) (= star). A  C
1496, druga dva pa iz let 1515      oz.      1527 - kaže na istovetnost merskih  C
stoletja predstavljali približno 0,85      oz.      0,8 tedanje ljubljanske mere.  C
ni zajeta. Gre za mess (mess)      oz.      kupni mess (kaufmess), katerega  C
prejemkov je upoštevana vrednost messa      oz.      kupnega messa v višini dveh shefflov  C
Prvi dve predstavljata 0,85      oz.      0,8 ljubljanskega scheffla (glej  C
3 ali 0,67 ljubljanskega messa      oz.      (ob predpostavki 1 mess = 2 sheffla  C
izpričana relacija. Laibacher mes      oz.      Laibacher kaufmes se namreč kot  C
dobesedno, v smislu povečanja ene      oz.      zmanjšanja druge merske enote  C
okoli 90 litrov v začetku 16.      oz.      ob koncu 15. stoletja (prim. zgoraj  C
veljavi scheffel v izmeri 4/5      oz.      okoli 0,8 ljubljanskega, medtem  C
obračunih, je (kaščni) scheffel      oz.      schaff, deloma pa je bil v rabi  C
scheffel - schaff je torej meril 2/3      oz.      približno 0,67 ljubljanskega messa  C
višnjegorskega gospostva scheffel      oz.      kaščni schaff, občasno označevan  C
namreč izključno kot četrtina messa      oz.      polovica scheffla, kar je mogoče  C
mestnega merskega sistema: z mestnim      oz.      tržnim messom (mess stattmass  C
katerih bi star meril 4/9, 1/6,      oz.      1 messa, pri čemer ni niti povsem  C
schaffa sta v skladu s tem držala 11      oz.      12,5 bokala.Glede na kontinuiteto  C
vasi (72 1) približno ustreza 63      oz.      66 kosezom, da se dajatvena merska  C
sklep o istovetnosti obeh starov      oz.      da je bila v uradu Rihemberk pravzaprav  C
scheffel upoštevali vrednost 27/64      oz.      29/64 dunajskega metzna.Slednji  C
ki je predstavljala 1/5 menzure      oz.      1/30 modija; v obračunih je ta  C
litra. V skladu s tem je scheffel      oz.      mess meril 26,24 l, freudenberška  C
se je delil na štiri scheffle      oz.      hafne (hafen). 1 žalski mess   C
mensura parva, [kleiner] mes,      oz.      scheffel [der kleiner maß]).Poleg  C
113 pilštanjskim turnskim messom      oz.      37 modijem in štirim messom.Bizeljski  C
na modiju s šestimi menzurami      oz.      kaščnimi schaffi ([kasten]schaff  C
zastavne pogodbe, ki navajajo kupnino      oz.      zastavnino, pa tudi nekatere podelitvene  C
tem narasla vrednost breškega      oz.      oglejskega pfeniga na 14 parvulov  C
imenovan funt soldov v vrednosti 20 ß      oz.      40 dč. 1m ß = 160 ß = 320 dč   C
gredo izključno na račun parvulov      oz.      malih pfenigov v vrednost 1/12  C
vsebnost srebra v oglejskih pfenigih      oz.      soldih in njim enakovrednih severnoitalijanskih  C
custodiae castri za posamezne gradove      oz.      gospostva kaže zelo velik razpon  C
variiral predvsem naturalni del)      oz.      v nekaterih primerih občasna trajna  C
spodnještajerske in istrske gradove      oz.      gospostva v tridesetih letih 15  C
obrtnikov proti dnevnemu izplačilu      oz.      mezdi, kar je bilo (na srečo)  C
zhodiščnega obdobja. Vse vrednosti cen      oz.      plač v tem obdobju imajo osnovni  C
nekaj nazornih primerjav: Tesarski      oz.      zidarski mojster na Loškem si  C
isti vložek dobil 8 piščancev      oz.      ovco in piščanca, pšenice le še  C
značaj so ga prišteli k prihodkom      oz.      izdatkom. Tirolska centralna finančna  C
bi lahko vplival na selekcijo      oz.      kompilacijo pri oblikovanju ohranjenih  C
navedene, kolikor so sploh obstajale      oz.      so bile hranjene kot računska  C
polagala račune ločeno. Zemljiškega      oz.      mestnega gospoda so zaradi oddaljenosti  C
skupaj z dohodki) posredovali škofu      oz.      njegovemu osrednjemu finančnemu  C
sodilo nekako petnajst gospostev      oz.      uradov: Kranj, Kamnik, Gamberk  C
zgornjih in 117 v spodnjih uradih      oz.      župah), 12 mlinov in tri dvore  C
združili v urad svojo okoliško      oz.      v mejah istoimenskega deželskega  C
jo predlaga Dušan Kos, zgradili      oz.      osnovali andeški ministeriali  C
prvotno pripadalo kranjskim Puchsom      oz.     Višnjegorskim in je v 13. stoletju  C
Spričo izjemnega pomena trga      oz.      mesta, ki se je tu izoblikovalo  C
obseg posesti. Podelitev gradov      oz.      gospostev (Kostanjevica, Štatenberg  C
tri deželska sodišča, k mestnim      oz.      trškim naselbinam (Kostanjevica  C
. Da je pri zastavah iz 1386      oz.      posredno 1365 res šlo za Zgornjo  C
posestnih enot v posameznih vaseh      oz.      kaštelih praktično neizvedljivo  C
Gestrin prvo v okolico Katinare      oz.      Lonjera, drugo pa v nekdanjo trdnjavo  C
bili neposredno s svojimi uradi (     oz.      posestjo) podrejeni tako lokalni  C
nadzor tudi nad lokalnimi oficiali      oz.      oskrbniki deželnoknežjih gospostev  C
stopnji. Kljub izločitvi deželne      oz.      centralne uprave izpod okrilja  C
določa gozdnega (vorstmaister)      oz.      komornega mojstra (kammermaister  C
zaostalih obveznosti podložnikov      oz.      zakupnikov, reševanje posestnih  C
dohodkov in obenem prisego vicedomu      oz.      deželnemu pisarju.Tudi v tem pogledu  C
deželnoknežjo upravo sodilo 21 zemljiških      oz.      deželskosodnih uradov z različnimi  C
urada je bila vsekakor zemljiška      oz.      urbarialna posest ali urad (oficium  C
dane v trenutku, ko je fevdno      oz.      grajsko-fevdno upravo gradu zamenjala  C
oblastne funkcije, zvezane z gradom      oz.      njegovim oskrbnikom.Na Kranjskem  C
uradnikom. V okviru gospostev      oz.      uradov je bila posest običajno  C
Odstopala sta še Kamnik (600 m ß      oz.      13%) in Kostanjevica (381 m ß  C
662 m ß, 23% naturalnega donosa      oz.      14% celote; vino: 321 m ß, 11  C
14% celote; vino: 321 m ß, 11      oz.      7%; drobnica: 56 m ß, 2 oz. 1  C
11 oz. 7%; drobnica: 56 m ß, 2      oz.      1% (GRAF. 15) - kaže na eni strani  C
letno 568 m ß ali 66% vse mitnine      oz.      11% celote), predvsem na račun  C
Kamniku (po okoli 120 m ß, 14      oz.      2,5%), kjer je ukinitev obvezne  C
1268. Nadomestno količino vina      oz.      mošta jim je deželni knez leta  C
primerljivi količini vina (za 166 m ß      oz.      10%) in žita (za 152 m ß oz. 9  C
oz. 10%) in žita (za 152 m ß      oz.      9%), vendar se deleža v razmerju  C
zneska je skopnel na račun plač      oz.      izplačil centralnim deželnoknežjim  C
zasledimo še pri nekaterih gospostvih      oz.      uradih: Kostanjevica - urbar   C
pobotnic, ki jih je deželni knez      oz.      njegova administracija izdajala  C
Od tega je večji del (301,5 m ß      oz.      dobri dve tretjini) odpadel na  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA