nova beseda iz Slovenije
tehtnice v krogu s premerom 3,8 | oz. | 4,1 cm med tremi črtami.Na obrabljenih | C |
let 1494-1498 ter priročni urbar | oz. | register služnosti iz zadnjih | C |
možno sklepati tudi na leti 1496 | oz. | 1501, vendar zadnji primer zaradi | C |
pritrjeni manjši listki z dopolnili | oz. | opozorili. RLJ 8 - | C |
prijelo ime "zvezki z verižnimi | oz. | vzdolžnimi vbodi" (Ketten- oz | C |
oz. vzdolžnimi vbodi" (Ketten- | oz. | Langstichbände).Pergamentni ovoj | C |
liniranje lahko potekalo sproti | oz. | občasno, tj. za nekaj strani naprej | C |
obračunsko obdobje, - priče | oz. | člane obračunske komisije. Vsaka | C |
goriških grofov so že ob koncu 14. | oz. | začetku 15. stoletja vsebovali | C |
zajeta tudi med alia percepta | oz. | ander innemen.Ta rubrika je bila | C |
te postavke navajajo predpisane | oz. | pričakovane zneske in količine | C |
razlike v strukturi gospostev | oz. | uradov samih, predvsem pa t. i | C |
postavke). Posamezni prihodki | oz. | izdatki so si sledili v sklenjeni | C |
takšno delitev sta uporaba enotne | oz. | več različnih obračunskih valut | C |
obračunskih valut ter skupnega | oz. | posamičnega (v okviru vsake od | C |
vezana na neko določeno prostornino | oz. | red velikosti le-te.Šele navedba | C |
sodobne pisave v ustreznih jezikih | oz. | , če izraz ni več živ, ustreznih | C |
uporabljen kot njegov sinonim, modius | oz. | njegov nemški prevod Mutt (= modij | C |
modij), Meß (bavarska oblika) | oz. | Mez (srednjevisokonemška oblika | C |
mess) in njegov deminutiv Messel | oz. | Mezel (= messel) ter Star oz Stär | C |
oz. Mezel (= messel) ter Star | oz | Stär (iz ital. staio oz. lat. | C |
ter Star oz Stär (iz ital. staio | oz. | lat. sextarius) (= star). A | C |
1496, druga dva pa iz let 1515 | oz. | 1527 - kaže na istovetnost merskih | C |
stoletja predstavljali približno 0,85 | oz. | 0,8 tedanje ljubljanske mere. | C |
ni zajeta. Gre za mess (mess) | oz. | kupni mess (kaufmess), katerega | C |
prejemkov je upoštevana vrednost messa | oz. | kupnega messa v višini dveh shefflov | C |
Prvi dve predstavljata 0,85 | oz. | 0,8 ljubljanskega scheffla (glej | C |
3 ali 0,67 ljubljanskega messa | oz. | (ob predpostavki 1 mess = 2 sheffla | C |
izpričana relacija. Laibacher mes | oz. | Laibacher kaufmes se namreč kot | C |
dobesedno, v smislu povečanja ene | oz. | zmanjšanja druge merske enote | C |
okoli 90 litrov v začetku 16. | oz. | ob koncu 15. stoletja (prim. zgoraj | C |
veljavi scheffel v izmeri 4/5 | oz. | okoli 0,8 ljubljanskega, medtem | C |
obračunih, je (kaščni) scheffel | oz. | schaff, deloma pa je bil v rabi | C |
scheffel - schaff je torej meril 2/3 | oz. | približno 0,67 ljubljanskega messa | C |
višnjegorskega gospostva scheffel | oz. | kaščni schaff, občasno označevan | C |
namreč izključno kot četrtina messa | oz. | polovica scheffla, kar je mogoče | C |
mestnega merskega sistema: z mestnim | oz. | tržnim messom (mess stattmass | C |
katerih bi star meril 4/9, 1/6, | oz. | 1 messa, pri čemer ni niti povsem | C |
schaffa sta v skladu s tem držala 11 | oz. | 12,5 bokala.Glede na kontinuiteto | C |
vasi (72 1) približno ustreza 63 | oz. | 66 kosezom, da se dajatvena merska | C |
sklep o istovetnosti obeh starov | oz. | da je bila v uradu Rihemberk pravzaprav | C |
scheffel upoštevali vrednost 27/64 | oz. | 29/64 dunajskega metzna.Slednji | C |
ki je predstavljala 1/5 menzure | oz. | 1/30 modija; v obračunih je ta | C |
litra. V skladu s tem je scheffel | oz. | mess meril 26,24 l, freudenberška | C |
se je delil na štiri scheffle | oz. | hafne (hafen). 1 žalski mess | C |
mensura parva, [kleiner] mes, | oz. | scheffel [der kleiner maß]).Poleg | C |
113 pilštanjskim turnskim messom | oz. | 37 modijem in štirim messom.Bizeljski | C |
na modiju s šestimi menzurami | oz. | kaščnimi schaffi ([kasten]schaff | C |
zastavne pogodbe, ki navajajo kupnino | oz. | zastavnino, pa tudi nekatere podelitvene | C |
tem narasla vrednost breškega | oz. | oglejskega pfeniga na 14 parvulov | C |
imenovan funt soldov v vrednosti 20 ß | oz. | 40 dč. 1m ß = 160 ß = 320 dč | C |
gredo izključno na račun parvulov | oz. | malih pfenigov v vrednost 1/12 | C |
vsebnost srebra v oglejskih pfenigih | oz. | soldih in njim enakovrednih severnoitalijanskih | C |
custodiae castri za posamezne gradove | oz. | gospostva kaže zelo velik razpon | C |
variiral predvsem naturalni del) | oz. | v nekaterih primerih občasna trajna | C |
spodnještajerske in istrske gradove | oz. | gospostva v tridesetih letih 15 | C |
obrtnikov proti dnevnemu izplačilu | oz. | mezdi, kar je bilo (na srečo) | C |
zhodiščnega obdobja. Vse vrednosti cen | oz. | plač v tem obdobju imajo osnovni | C |
nekaj nazornih primerjav: Tesarski | oz. | zidarski mojster na Loškem si | C |
isti vložek dobil 8 piščancev | oz. | ovco in piščanca, pšenice le še | C |
značaj so ga prišteli k prihodkom | oz. | izdatkom. Tirolska centralna finančna | C |
bi lahko vplival na selekcijo | oz. | kompilacijo pri oblikovanju ohranjenih | C |
navedene, kolikor so sploh obstajale | oz. | so bile hranjene kot računska | C |
polagala račune ločeno. Zemljiškega | oz. | mestnega gospoda so zaradi oddaljenosti | C |
skupaj z dohodki) posredovali škofu | oz. | njegovemu osrednjemu finančnemu | C |
sodilo nekako petnajst gospostev | oz. | uradov: Kranj, Kamnik, Gamberk | C |
zgornjih in 117 v spodnjih uradih | oz. | župah), 12 mlinov in tri dvore | C |
združili v urad svojo okoliško | oz. | v mejah istoimenskega deželskega | C |
jo predlaga Dušan Kos, zgradili | oz. | osnovali andeški ministeriali | C |
prvotno pripadalo kranjskim Puchsom | oz. | Višnjegorskim in je v 13. stoletju | C |
Spričo izjemnega pomena trga | oz. | mesta, ki se je tu izoblikovalo | C |
obseg posesti. Podelitev gradov | oz. | gospostev (Kostanjevica, Štatenberg | C |
tri deželska sodišča, k mestnim | oz. | trškim naselbinam (Kostanjevica | C |
. Da je pri zastavah iz 1386 | oz. | posredno 1365 res šlo za Zgornjo | C |
posestnih enot v posameznih vaseh | oz. | kaštelih praktično neizvedljivo | C |
Gestrin prvo v okolico Katinare | oz. | Lonjera, drugo pa v nekdanjo trdnjavo | C |
bili neposredno s svojimi uradi ( | oz. | posestjo) podrejeni tako lokalni | C |
nadzor tudi nad lokalnimi oficiali | oz. | oskrbniki deželnoknežjih gospostev | C |
stopnji. Kljub izločitvi deželne | oz. | centralne uprave izpod okrilja | C |
določa gozdnega (vorstmaister) | oz. | komornega mojstra (kammermaister | C |
zaostalih obveznosti podložnikov | oz. | zakupnikov, reševanje posestnih | C |
dohodkov in obenem prisego vicedomu | oz. | deželnemu pisarju.Tudi v tem pogledu | C |
deželnoknežjo upravo sodilo 21 zemljiških | oz. | deželskosodnih uradov z različnimi | C |
urada je bila vsekakor zemljiška | oz. | urbarialna posest ali urad (oficium | C |
dane v trenutku, ko je fevdno | oz. | grajsko-fevdno upravo gradu zamenjala | C |
oblastne funkcije, zvezane z gradom | oz. | njegovim oskrbnikom.Na Kranjskem | C |
uradnikom. V okviru gospostev | oz. | uradov je bila posest običajno | C |
Odstopala sta še Kamnik (600 m ß | oz. | 13%) in Kostanjevica (381 m ß | C |
662 m ß, 23% naturalnega donosa | oz. | 14% celote; vino: 321 m ß, 11 | C |
14% celote; vino: 321 m ß, 11 | oz. | 7%; drobnica: 56 m ß, 2 oz. 1 | C |
11 oz. 7%; drobnica: 56 m ß, 2 | oz. | 1% (GRAF. 15) - kaže na eni strani | C |
letno 568 m ß ali 66% vse mitnine | oz. | 11% celote), predvsem na račun | C |
Kamniku (po okoli 120 m ß, 14 | oz. | 2,5%), kjer je ukinitev obvezne | C |
1268. Nadomestno količino vina | oz. | mošta jim je deželni knez leta | C |
primerljivi količini vina (za 166 m ß | oz. | 10%) in žita (za 152 m ß oz. 9 | C |
oz. 10%) in žita (za 152 m ß | oz. | 9%), vendar se deleža v razmerju | C |
zneska je skopnel na račun plač | oz. | izplačil centralnim deželnoknežjim | C |
zasledimo še pri nekaterih gospostvih | oz. | uradih: Kostanjevica - urbar | C |
pobotnic, ki jih je deželni knez | oz. | njegova administracija izdajala | C |
Od tega je večji del (301,5 m ß | oz. | dobri dve tretjini) odpadel na | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |