nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
To je tista oblika totalitete, ki jo Jameson zagovarja kot specifično marksistično in za katero je značilno, da je celota med seboj na videz nepovezanih delov. V praksi to predvsem pomeni, da mora filozof oz. kulturni kritik pojave in predmete s področja kulture vedno obravnavati v kontekstu, v katerem se pojavljajo, ta kontekst pa je celotna kapitalistična družba.
Poskusu povezovanja marksovskega in freudovskega polja je sledila tudi specifična oblika pojmovanja zgodovine kot longitudinalne totalitete, ki nastopa kot Althusserjev odsotni vzrok oz. kot Lacanovo Realno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani