nova beseda iz Slovenije
ljudske pesmi je njena melodija | oz. | medijski kanal glasbe. Za ljudsko | C |
in kritičen odnos do folklore | oz. | do mnenja o folklori ter motivno | C |
pa ga zanima njen ustvarjalec | oz. | zanj niti ne ve, saj večinoma | C |
tudi ohranja podobnost z ljudsko | oz. | Prešernovo Lenoro.Seveda je tematizaci | C |
Veslači so bili kaznjenci ali sužnji | oz. | vojni ujetniki, pa tudi vsakovrstni | C |
polemike ni, dodani so novi vsebinski | oz. | snovni elementi patološke spolnosti | C |
pa ne Intertekstualni stiki | oz. | literarne reference postanejo | C |
pesništvu. Ljudska bajeslovna | oz. | mitološka bitja v pesmih Makarovičeve | C |
je stvar omilila z izgnanstvom | oz. | po uveljavitvi krščanstva z oddajo | C |
so vplivale na jemanje odnosnic | oz. | najrazličnejših prvin iz ljudske | C |
vsaka izvedba npr. ljudske drame | oz. | igre ni varianta, ampak naj bi | C |
roman le z branjem drugih romanov | oz. | nečesa sorodnega romanu.Znanstvenik | C |
slovenski literaturi in s tem gradi | oz. | veča kulturno-umetniško zakladnico | C |
kandidatov, ki to pustno navado, | oz. | razvado, navadno vzamejo za šalo | C |
se je to odrazilo tudi v verzu | oz. | njegovem metru in ritmu.Tako je | C |
podprejo njihove zahteve po ohranitvi | oz. | ponovni priključitvi Prekmurja | C |
vendske teorije" za ohranitev | oz. | poznejšo vrnitev Prekmurja v okvir | C |
preiskati vsak kotiček naših tal | oz. | zapisati po sodobni folklorni | C |
pripovedka, pesem všeč. Tak motiv | oz. | celotna stvaritev mora torej vsebovati | C |
med jezikoslovjem in etnografijo | oz. | predstavljajo področje skupnega | C |
o pesnikovi bližini ljudskemu | oz. | narodnemu pesništvu ...Literarna | C |
ustrezni znanostno določilni izraz | oz. | znanostni termin. Izoblikovanost | C |
to znakovje sistemska sestava | oz. | integracija terminov.To zahtevo | C |
folklore, ki temeljijo na antonimnem | oz. | analognem odnosu do literature | C |
preoblikovanju posameznih motivov | oz. | sižejev v kar se dá največ časovnih | C |
vsestranske, a mestoma tudi motne | oz. | zamotane analize so prav preproste | C |
oblik k umetniški kompoziciji | oz. | (nevtralnih) besednih pomenov | C |
dela nikakor ni vezan na sprejem | oz. | odbitje take cenzure.Pisatelj | C |
skoraj ni spremenil, to je način | oz. | vrsta komunikacije.Pri slovstveni | C |
patriarhalni / matriarhalni družini | oz. | družbi.V njegovem središču je | C |
slabo zapomni in jo zgrešeno poje | oz. | pripoveduje drugemu, medtem ko | C |
informacije (recipient / sprejemalec | oz. | odjemalec - poslušalec, gledalec | C |
prizadevanja je t.i. finska šola | oz. | njena zemljepisno-zgodovinska | C |
stavkom niti s kakim drugim delom | oz. | ravnijo slovnice.Deloma se analizira | C |
antropološke in ne literarnoteoretične | oz. | poetika je pravzaprav antropološka | C |
ne študira samo veščin pisanja | oz. | konvencij izraza, ampak tudi temeljne | C |
semiološke orientacije v etnologiji | oz. | kulturni antropologiji, ki svojo | C |
žanre deliti samo glede na formo | oz. | strukturo.Seveda ni razloga za | C |
najpomembnejši slogovni postopek | oz. | metodo v besedilu je preprosta | C |
čistih žanrov. Slogovni postopek | oz. | metodološko pot pri ustvarjanju | C |
vrst, dela naravnih ljudstev, | oz. | folklorna umetniška dela, da bi | C |
sprememb številnih umetniških vrst | oz. | modifikacij njihove hierarhije | C |
literarnem tekstu predvsem literarno | oz. | estetsko stvaritev.Ob srednjeveških | C |
očmi izključno samo dogodek petja | oz. | pripovedovanja in se zavestno | C |
njunega izražanja od izvajalčeve | oz. | igralčeve osebe.Opaža, da je pripovedo | C |
o t.i. situacijskem kontekstu | oz. | okoliščinah sporočanja izjemno | C |
ustvarjanja avtorja in problem narave | oz. | bistva umetniškega dela.Vprašanje | C |
razmerja teksta do konteksta ( | oz. | netekstnih struktur) v slovstveni | C |
uporabljeni kot zahteva ob ustvarjanju | oz. | posredovanju slovstvene folklore | C |
pravljice, napevi kot besedni | oz. | glasbeni pojavi. Pripovedovalec | C |
da je zanjo značilen naraven | oz. | kontaktni tip komunikacije.Za | C |
tudi bistveni del svoje prave | oz. | naravne eksistence in postane | C |
reagiranja sprejemalcev (poslušalcev | oz. | gledalcev) in se odziva nanje | C |
jezikovne teksture se lahko po zapisu | oz. | transkripciji magnetofonskega | C |
ugodno ozračje za podajo pripovedi | oz. | pesmi, si raziskovalec na terenu | C |
uradniškega razmerja do pripovedovalca | oz. | pevca.In prav tu je morda najnevarnejš | C |
folklore. Teren ga lahko tako očara | oz. | kar začara, da ne zmore / ne zna | C |
najti prave distance do gradiva ( | oz. | njegovih nosilcev) in ima zato | C |
zanese, da omalovažuje strokovni | oz. | znanstveni metajezik, ker se preveč | C |
gre teorijo, ne da bi preizkusil | oz. | preveril, kako slovstvena folklora | C |
čim boj vesten prenos besednega | oz. | glasoslovnega gradiva na papir | C |
odpor do mikrofona in magnetofona | oz. | do tehničnih sredstev te vrste | C |
razhajajo pa se v tem, kako na papirju | oz. | tiskani besedi ohraniti umetniške | C |
ausgangsprachliche Orientirung) ali vtis | oz. | občutek, da ne bere prevoda, ampak | C |
ugotovitvijo, da je ubeseditev | oz. | oblikovanje snovi tisto, kar daje | C |
narodno, če pa je upovedovanje | oz. | oblikovanje izrazito osebnostno | C |
ustrezni znanostno določilni izraz | oz. | znanostni termin. Izoblikovanost | C |
to znakovje sistemska sestava | oz. | integracija terminov.To zahtevo | C |
folklore, ki temeljijo na antonimnem | oz. | analognem odnosu do literature | C |
literatura v celoti več ne velja | oz. | velja le pod določenim pogojem | C |
vrst, dela naravnih ljudstev, | oz. | folklorna umetniška dela, da bi | C |
latentno navzoče v pod/zavesti | oz. | spominu pripovedovalcev in je | C |
da je zanjo značilen naraven | oz. | kontaktni tip komunikacije, medtem | C |
tudi bistveni del svoje prave | oz. | naravne eksistence in postane | C |
da je njihov vpliv zanemarljiv | oz. | omejen na informiranje o dogodkih | C |
muslimanih v Sloveniji, islamu | oz. | tujcih nasploh in o tem, kaj pomeni | C |
reprezentacije ljubezni ali dekliške | oz. | fantovske lepote iz nekaj številk | C |
pretresali strahoviti pogromi | oz. | masovni poboji in pregoni. Tako | C |
pokazatelj ravni državljanskih pravic | oz. | merilo za demokratičnost družbe | C |
nestrpnosti do emigrantov, priseljencev | oz. | tujcev nasploh, temelji na dveh | C |
kakršnega koli koketiranja z rasno | oz. | etnično nestrpnostjo. Prvi | C |
sestoji v glavnem iz sedem povedi | oz. | vzklikov, ki sledijo hitremu grobemu | C |
Joseph Heller) ali musical Lasje | oz. | film Milosa Formana z istim naslovom | C |
lakmus test državljanskega poguma | oz. | pokazatelj razvitosti (artikuliranosti | C |
je končalo že leta1989 ali 2000 | oz. | 2001, bodo domislili zgodovinarji | C |
pomembno vplivale tri umetnosti | oz. | vede: pesništvo, filozofija in | C |
zakoni (ukvarjanje tudi s sočasno | oz. | polpreteklo zgodovino, uporaba | C |
in posredni vpliv prek učencev | oz. | peripatetične šole); priznan je | C |
Drugi ugovori so, da so dramatični | oz. | pesniški elementi prisotni v zgodovinopisju | C |
biografija) približala epideiktičnemu | oz. | hvalilnemu govorništvu, ki ga | C |
podobnih del Izokratovih predhodnikov | oz. | sodobnikov.[206] Panatenajski | C |
in z njo povezano problematiko | oz. | za določeno obdobje ali deželo | C |
retoriki, zato so bile za sodobne | oz. | polpretekle dogodke kot dopolnilo | C |
burili domišljijo poslušalcev | oz. | bralcev in eksotični opisi daljnih | C |
stoletja) in drugi itinerariji | oz. | períploi za morske poti. Geograf | C |
božje previdnosti, pisec svetovne | oz. | univerzalne zgodovine pa v službi | C |
Pompeja, sina Pompeja Velikega) | oz. | dogodke polpreteklosti in sodobnosti | C |
10. stoletja z naslovom Suda ( | oz. | manj pravilno Suidas), v kateri | C |
oratore iz let 55‐4, Govornik | oz. | Orator iz leta 46 in Brut iz | C |
monografijah pa je izbira snovi | oz. | glavnih »protagonistov«, tj. Jugurte | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |