nova beseda iz Slovenije
mladeneč gré, obup razjéda | mu | srce. Odšl je léto | A |
domačo vás, iz prsij vrè | mu | tóžen glás: ”Očeta | A |
trp, ne bráni več | mu | stari pp.-- | A |
strast izgine, mirno | mu | iz prsi vro. Mirno | A |
ljubko hráni, dokler | mu | roka jo pusti osóde - | A |
ga naročje. Srce joče | mu | brezupno, plašijo ga | A |
jo pozdravi, solza | mu | na licu sveti. ”Srce | A |
prebolesten ozre se | mu | v lice temno! Vsa ljubezen | A |
pevcu pogled, ne cvete | mu | lice temno, strune | A |
strune tožno se glase | mu, | žalujoče poje grlo | A |
senca, glavo trudno | mu | razriva. Poln ljubezni | A |
jasen pogled ni razgnal | mu | misli črne. Ko ga našel | A |
tem človéka, razjasné | mu | srce in možgáne, da | A |
svoje kléti. Žarno síje | mu | pohôtno líce, zadovoljnost | A |
159 . / zadovoljnost | mu | v očéh kraljuje, ustni | A |
kraljuje, ustni pa | mu | srebljeta nevtrudno; | A |
kléti. vse teló se trese | mu | od strasti. Ko se | A |
omáhne, in na prsi | mu | omáhne glava. A počási | A |
plázijo se v trudne | mu | možgáne; in svetlejše | A |
in svetlejše zažaré očí | mu, | in rudí mu líce še | A |
zažaré očí mu, in rudí | mu | líce še temnejše. A | A |
njega zlobno v lice vsi | mu | govorijo: ”Klanjamo | A |
režíjo, zlóbno spet | mu | v líce govorijo: ”Klanjamo | A |
ljudstvo, jasno kaže pot | mu | proti Bógu. Torej bratje | A |
režíjo, zlóbno spet | mu | v líce govoríjo: ”Klanjamo | A |
bo zvelíčan, če rojé | mu | samostojne mísli pogubljívo | A |
po glavi, pa veselje | mu | napólni dušo, polni | A |
napólni dušo, polni dušo | mu | ljubezen sílna do krasôte | A |
samôte, ko le vínce | mu | življenje hrani - grešne | A |
ženskah. privoščímo rujnega | mu | vínca, da bodrí ga v | A |
doktor Mahnič, in vzkipí | mu | blagočutno srce, in | A |
srce, in iz prsij vrè | mu | glas mogóčen: ”Vi hudobni | A |
zobmí zaškriplje in oko | mu | gleda zmagovíto. A | A |
hipnem strahu se okó zapré | mu, | da ne gleda téh postáv | A |
Antona, pot oblíva čelo | mu | in lice, ko se trudi | A |
stó in stó; osivéla | mu | je glava, posušílo | A |
ród.“ In zvečer pojó | mu | slávo: ”Razsvetljeni | A |
lepih dnêvih vzíde | mu | poslédnji dan. Tu | A |
PODLISTKU modróst na obrázu | mu | síje, ponosen v očéh | A |
síje, ponosen v očéh | mu | je žár. Okoli po krasni | A |
vsak mísli, kot srce velí | mu, | svobódno naznánit glasnó | A |
modróst na obrázu | mu | sije, ponósen v očéh | A |
sije, ponósen v očéh | mu | je žár. Pristopi vsível | A |
gospodár se ves bésen, očí | mu | kot ogenj žaré, plamtí | A |
ogenj žaré, plamtí | mu | obràz plemeníti, iz | A |
obràz plemeníti, iz ust | mu | beséde grmé: ”Nevreden | A |
prestólu, in slavo | mu | póje ves zbor.- | A |
lasjé snežéni v hladnem | mu | vetru vihrájo; na nebu | A |
Teló je trudno, trudna | mu | je glava: leže na tlà | A |
šumí nad glavo lipa | mu | sanjáva, srce mu žalostno | A |
lipa mu sanjáva, srce | mu | žalostno bíje ... O | A |
lasjé snežéni v hladnem | mu | vetru vihrájo; na nebu | A |
užalílo, in okó se | mu | je zasolzilo; róma | A |
stran 184 . / v željàh | mu | lice plamení. ”V Raveni | A |
zadrhtí, od straha lice | mu | bledí. ”Ne greši | A |
kakó, da zatrepeče | mu | teló? Kakó, da lice | A |
teló? Kakó, da lice | mu | bledí, da mu zastaja | A |
da lice mu bledí, da | mu | zastaja v žilah krí? | A |
v svetu lepšem duša | mu | prebiva. V svojem srcu | A |
pogubil. Drug je vzel | mu | duše sladko nado, vzel | A |
mlado ... Pri pogrebu niso | mu | zvonili, ni duhovnik | A |
sladki sreči tekla so | mu | leta, in odšel je v | A |
trísto hlapcev, da | mu | varno je bogastvo silno | A |
dene pred Havilo, dá | mu | kruha z gostoljubno roko | A |
do večera. A napósled | mu | obljubi Dino in še | A |
zlatníne, da pomore | mu | v ljubezni Ruben. In | A |
Ruben. In obljubi Ruben | mu | prijazno, da več solnce | A |
dvakrat ne zatone ko | mu | dal bo Jakob lepo Díno | A |
Sihem. a obleka sveti se | mu | v srebru. Luna plava | A |
šatorom in še vedno | mu | je srce težko ... | A |
izgubim na večno.“ In očí | mu | solze porosijo, in | A |
nima ravno malo: daj | mu | Dino, ako te je volja | A |
na krvavo se teló | mu | vrže in izdihne v hipu | A |
temni koči? Vroča solza | mu | na lice kane, krvavé | A |
na lice kane, krvavé | mu | spet nekdanje rane. | A |
vnela.“ Vroča solza | mu | na lice kane, krvavé | A |
na lice kane, krvavé | mu | težke srčne rane. In | A |
odpahne in v ljubeče | mu | roké omahne. ”Ljubček | A |
dahne, hladna, mrtva | mu | v roké omahne. Nem | A |
da up zató je vstal | mu | v srcu, da je - umrl | A |
hóti, Allah, da se | mu | osvetim!“ Vzame Ali | A |
...“ ”Ko devojko dá | mu | grešni starec pa izgine | A |
tristo svetlih zlatov.“ Dá | mu | sultan tristo svetlih | A |
zasíje, zabliščé se | mu | očí v svetosti. ”Čul | A |
ga ni da odkríti bi | mu | mogel koliko srcé trpi | A |
in ne upa v gorjé so | mu | sladke željé. Več | A |
obledí, ugasne ógenj | mu | očí in srce mu še bolj | A |
ógenj mu očí in srce | mu | še bolj zbolí ... | A |
polje, v poljubih smrt | mu | dahnejo, in mlade cvetke | A |
mrtvaško. In zasmíli se | mu | zemlja in z visocega | A |
ne more. Skrivajo se | mu | boječe za trepalnic | A |
jasno gleda in mrači se | mu | okó. Daleč, v zadnjih | A |
nedolžnih, in iz rok se | mu | izvíje ... Mračen, bled | A |
odkàr je dal slovó | mu | jad temán: jetníku | A |
ječa, zakrít na večno | mu | je beli dan; - kaj | A |
ga, poljubim bledi | mu | obraz ...“ In glavó | A |
rahlo dotaknil se | mu | je srcá. In luč je | A |
okrog vrata položila | mu | je roko, a tam v parku | A |
trudno glavo, na čelu | mu | leží oblak, okó strmí | A |
trudno glavo, na čelu | mu | leží oblak, okó strmí | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |