nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Ali níso tí nebeški udi, lepi udi bujnega dekleta, ki cvetè med svétom kakor roža, kakor roža vsakemu darúje svoj čaróbni cvet in vso krasôto; vse pokúsi, kdor jo prvi ljubi, a ostáli pa za tém hitíjo ... Mili bratje, torej ní strméti, da učeni doktor Anton Mahnič navdušúje svoje blago srce za krasôto božjega stvarjênja, da o dnévih žalostne samôte, ko le vínce mu življenje hrani - grešne úde si napája s slastjo ... Ali mi smo, bratje, pač brezumni: ako hoče modriján sodíti, treba njemu, da zvesto pokuša kaj korístno, kaj je zl v življenju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani