let (101-200)

Tam spava že bogvekaj	let;	Glav strašnih imá devetéro	A
družica iz mojih nekdanjih	let,	iz svetnega hrupa se vračam	A
rodni kraj! Minulo sedem	let	je težkih, trdih od tožnega	A
besede. Minil je kmalu	let	detinjih raj, odslovil	A
prerano, naj tudi sto dožije	let.	Preromaj svet, spoznavaj	A
Spominjam nesrečnih se	let,	gorje mi je bilo tedaj	A
in svet. Živi dvajset	let	v samoti, moli, svet preziraj	A
budi kes! Kadar mine	let	število, na perotih priveslam	A
bodeš sam.« Dvajset mine	let	spokornih, Harana pokliče	A
kakor žil sem dvajset	let.	V sladkem upanju osivel	A
začaral v dobo starih	let?	Vrt, ki v njem procvita	A
na čednost lajša breme	let	in muk: nenasitna radovednost	A
viseč razumel nisi svojih	let,	razumel ne bi naših več	A
a jaz sem hodil vrsto	let	in hodim še po svoji poti	A
stisnjen ko prga, in nekaj že	let	me kar naprej po nogah	A
drugače zdaj! Le nekaj	let	‒ in potemnel je raj.	A
stran 25 . / 23. Sto	let	samote ‒ na gorskem klancu	A
Tam spala je že tisoč	let	kraljičina kot rajski	A
Carlo I Na tisoče	let,	vsak dan hitiš čez visoko	A
nebeško! Poslušaš na tisoče	let	lahne govorice in zreš	A
Zato sem torej celo vrsto	let	gojil krepost s tak verno	A
»O ne...« Čez nekoliko	let	da prišel kak bogat baronček	A
Dopolnil sem devetnajst	let,	pet čevljov merim, palcov	A
umrla stara le osemnajst	let.	Mladenič obljubi ostati	A
nazaj spet pridi čez	let′	in dan; mi v kloštru prebiva	A
nazaj spet pridi čez	let′	in dan. Moj tretji brat	A
čast, préd, ko de preteče	let′	in dan, na vojaki se znébil	A
bledé. In kadar preteče	let′	in dan, spet k materi	A
. / In kádar preteče	let′	in dan, spet k materi	A
In préd, ko preteče	let′	in dan, do matere pride	A
v prsih je nosil dókaj	let.	Mi mu srcé odprimo, pod	A
kaže pota morjá. Več	let	mu žarki zvezde lepé ljubezen	A
morji je varno veslal več	let.	Enkrat se valovi morjá	A
začel. Preteklo bilo	let	dvoje še ni, je boljši	A
Bila še ni stara dvajset	let;	al vender je dobro poznala	A
pod stropam néba trudi	let′	in dan nomad; al pa konec	A
siromak Petrarka. Dovolj je	let	mi že napredla Parka;	A
pričujoče ure teže bi ne bila	let	poznih glava siva; v mladosti	A
materi Mariji; kár doživela	let	bom še števila v željá	A
nam cvetje bo mladosti	let.	Al' tam v dolíni	A
Vam blagoslovi, mnogo	let	naj vínski duh mogočni	A
Za nami kratka vrsta	let,	pred nami šírni, hrupni	A
bi sanjal pač tisoč	let.	Kako prelepo v mesečini	A
kot sen iz pozabljenih	let	... Kakó ti ljubezen ognjena	A
bi sanjal pač tisoč	let.	Kakó čarobno v mesečini	A
mu je bridkost. Ali je	let	deset, ali je le en dan	A
odkod? Tisočkrat tisoč	let,	brez mirú, brez doma	A
želí že mnogo tisoč	let,	a dih prostejši brž	A
trpèl boš le še malo	let	...! Uničite se med sebó	A
SONET Deset	let,	mislim, da je že minilo	A
že minilo; samotnih	let.	Zašel sem v tuje kraje	A
dejal (takrat sem imel 20	let)	. Pogledala me je z belimi	A
hišna mati 34 Petnajst	let	36 Na holmcu 37 Kak sramežljivo	A
stran 36 . / Petnajst	let	Moja ljubica je stara	A
ljubica je stara petnajst	let,	oj, petnajst mladih, lepih	A
petnajst mladih, lepih	let;	obraz, oči, svetli lasje	A
Moja ljubica ima petnajst	let,	oj petnajst lepih, mladih	A
petnajst lepih, mladih	let;	nje hoja, smeh, bele roke	A
Poživi bog teh petnajst	let,	njih prvi čas, njih nežni	A
Poživi bog teh petnajst	let	... Za ves bi ne verjel	A
od nežnih takih, mladih	let!	Na holmcu Kadar imaš	A
in razprezal jaz. Sto	let	hrast raste in sto let	A
let hrast raste in sto	let	se širi, na brinju s snegom	A
zaman po sreči svojih	let,	zaman po miru koprneč	A
zaman po sreči svojih	let,	zaman po miru koprneč	A
strugi, ki neče zreti	let	mladostnih cveta, način	A
brezrobim žalnim pletom	let,	koder prepleta praprotni	A
praprotni zamet baletni	let	iz cveta v cvet v vzbrsteli	A
EX LIBRIS. Še nekaj	let	sem molčal, prestajal	A
Komaj si stara štirinajst	let,	Pa že zahajaš sama med	A
V nedolžnosti otročjih	let;	Ko napokojno ni še plalo	A
bodeš kalil čez nekaj	let	Serce in jasne oči dekleta	A
Preteklo deset in več je že	let,	Kar nisem te videl in	A
stara sem komaj sedemnajst	let,	Pa čem zapustiti že beli	A
/ Moj ded Petdeset	let	je v tovarni umiral in	A
/ Po tisoč letih	Let	tisoč in ne samo tisoč	A
brane, ko ne bom več štela	let	ko bo vzklil v človeških	A
njihov fant že dolgo vrsto	let.	Zanje sem zdaj odljuden	A
osemletko. Na vsakih nekaj	let	koga zagledam v štacuni	A
vlak za Žalec. Dvajset	let	je v svojo karanteno šlo	A
zraven njega dama srednjih	let,	obrobljena z mazali raznih	A
prestavi. Natanko dvajset	let	nazaj zbeži spomin: Nataša	A
vznožje. Zdaj je že dvajset	let.	Čas slalomira med našimi	A
prou bogi tip! Že stou	let	se nobjedn vječ iz splavam	A
1993 - Stopinje zadnjih	let	1997 -Trenutki življenja	A
ne zmotim. Šestnajst	let	mi je bilo, ko mi je mama	A
ki dni le šteješ, ne še	let,	počivaj srečno v topli	A
Spominja me čarobnih	let,	ko bil je v cvetju ves	A
strahovita, četudi v cvetu	let,	na licu se ti čita, da	A
Cvetočega lica, cvetočih še	let	zdaj prve korake namerjaš	A
celici bivam nad petdeset	let	ter duri odpiram, zapiram	A
udje, vzorna rast, tu	let	in lica cvet, tu zêmlje	A
ti, ki z umom, cvetom	let	zdaj bahaš se vesel, glej	A
ljudem spomin krasnejših	let,	a búdi hrepenenje tudi	A
tako potuje že kdovekaj	let	‒ ne bo li več našel počitka	A
z dni so leta, mescev,	let	pa konca ni! Pomlad se	A
ljubica, čez osem kratkih	let,	če bova še živá, pa se	A
nebeški vé, kdaj osem	let	bo preč! Zakaj me ne	A
pomladi cvet, čas mladih	let.	Poglej, obrni se okrog	A
Star sedemnajst še komaj	let	zaničeval že ves sem svet	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani