De Helenina lepota, tóljkanj mož pred Trojo smrt ni pozabljena, le pesem sama brani ‒ čas hiti. 6 Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve; kdor sadí drevo, al bóde zréd′lo veje, sam ne ve. Se pod stropam néba trudi let′ in dan nomad; al pa konec leta bóde kaj priréje, sam ne ve. In kupec po sveti hodi, al pa kaj dobička bo, za blagó kadar gotove dnarje šteje, sam ne ve.