Naj smo tudi vse dosegli, kar smo upali nekoč, vendar ne bi radi legli v groba tiho noč. Neka sila, dvom na čednost lajša breme let in muk: nenasitna radovednost, kaj doseže ‒ vnuk.
Epigon Kadar bom v tihi zemlji spal, in grob preraste gosti mah, nov vek na zemlji bo sijal, na mojih pesmih ležal prah.