le (3.601-3.700)

stroškom slavnosti. Jaz	le	obžalujem,« se je žalostil	A
zna, pisati pa še ne.« »	Le	v šolo, le v šolo!« je	A
pa še ne.« »Le v šolo,	le	v šolo!« je spretno speljal	A
je imel pred očmi vedno	le	raztrgano streho in prežgano	A
malenkostni, vidijo povsod	le	malenkosti.Spominu blagega	A
navadno oblastno, pohlevno	le	tedaj, če je čutil na	A
roko in menil, da naj	le	store, kar se jim zdi	A
neumnost.« »Urban je bil pa	le	v Hrastju doma,« se je	A
samo cvenk denarja. »	Le	preveč gleda na svojo	A
spravimo. Nazadnje pa	le	gre.Samo odnehati se ne	A
povedati.« ‒ »Kaj bodo	le	vse naredili?«‒ »Jaz bom	A
Če si dolgega govora	le	nekoliko zapomniš, boš	A
ogorčena in pogumna. »	Le	meni verjemi,« je dejala	A
točil. Lomast je vedno	le	govoril, da bomo že naredili	A
naredili; zgodilo se pa	le	ni. Ivan je bil zatorej	A
skozi! Za pevce je sramota	le,	če se ustavijo, kaziti	A
rodoljubne prireditve vedno	le	hvalijo, in gotovo velja	A
študent se pa joka.« ‒ »Kaj	le	bodo zdaj počeli?«‒ »Kaj	A
one napaja?« »Jaz se	le	bojim, da te bodo pregovorili	A
»Ne bom se. Jaz bi	le	rad gledal in poslušal	A
soseda. Skrbelo ga je	le,	če bodo drugi res molčali	A
pritisnila.« Žena bi bila pa	le	rada vedela, kaj so sklenili	A
ženina in neveste. One je	le	sram priznati krivico	A
kako se dolbe stena, in	le	premalo je bilo zidarskega	A
sreče Rjavkarjevi hiši,	le	meni verjemi.« Te besede	A
rodil moj slavni stric.« »	Le	prepusti to reč meni,	A
plošča se spodobi vendar	le	rojstni hiši; osramočena	A
Muren je bil srečen, kakor	le	more biti srečen praktikant	A
bolj oškodoval. Da jih	le	sram ni!Toda kaj se sramujejo	A
vlekel uro iz žepa. »	Le	prepričajte se!« je silil	A
zase in za onadva. Da se	le	ne sramujeta svoje strahopetnosti	A
nadzorniku veselje, da je	le	nakopalo zadrego davkarju	A
kontrolorja in adjunkta. »	Le	po domače, gospod svetnik	A
domače, gospod svetnik,	le	po domače!« je davkar	A
Umazano.	Le	počakajta!Vidva me še	A
čuden! Jaz sem hotela	le	povedati, da se nosijo	A
si stokal: � bi bilo	le	že vse dovršeno!’Potem	A
sleparje? Da bi se mu bilo	le	samo sanjalo!Toda kaj	A
obsedelo v živahnem razgovoru	le	še par tovarišev.Ti so	A
je udaril ob mizo. »	Le	udari, Hostnik,« je dejal	A
razumete.« »Ej, nekaj pa	le	razume,« se je potegnil	A
je bil prepričan kakor	le	kak aristokrat ali kapitalist	A
smel tolažiti. Da bi	le	tudi njih ne zaprli kot	A
bodo smeli. Oh, da bi	le	moje žene in katerega	A
vzdignil kazavec in oči. »	Le	poslušajte!‒ Zdajle,«	A
Bog daj, da bi bila res	le	telesna, res le vročinska	A
bila res le telesna, res	le	vročinska bolezen!Kaj	A
da more tako govoriti	le	oni, ki ne misli več odleteti	A
tujskega prometa. »Naj	le	pridejo tujci!« je dejala	A
drugim lep zgled.« »Da bi	le	ne imeli od svojih lepih	A
zase pa ne; naj živi on	le	mirno zase; zdaj ima mater	A
pojde.« »Vem, da ne; jaz	le	tako pravim.Vi ste me	A
menil gostilničar, »če bi	le	smel. Ali vidiš tam na	A
bili v Ljubnem! Da bi jih	le	tukaj ne zavedla družba	A
nimajo sami nič ali pa	le	stiskajo in k sebi grabijo	A
kaj boji. Obhajal pa je	le	njega čuden, nadležen	A
plačo kakor poleti. Da bi	le	hotela ostati! Ivan si	A
. / . / stran 66 . /	Le	pazi na Andreja!« »Brez	A
si je mislila, da se bo	le	prikupila, če tej malo	A
menil, da so domači ljudje	le	tako dobrega srca, tako	A
postala nevoljna, če je sin	le	omenil možnost takšne	A
premagal vse nadloge.	Le	naj mu še brani!Če pride	A
nespodobno, smešno. Ali je ona	le	količkaj zanemarila svoje	A
pregrešnimi željami! ‒ Da bi	le	tudi čakala Zefa! Nevoljen	A
Zanašati se je mogla	le	nase, skrbeti je morala	A
količkaj udeležiti? Ali hoče	le	z mezincem ganiti, da	A
Ivan. Mati ga je vedno	le	svarila, naj se varuje	A
preskrbel kaj dobrega. »	Le	še bolj pisano me bodo	A
zanjo! Izpostavlja jo	le	hujšemu preganjanju.Dan	A
Cila, in kakšno korist!	Le	spomni naj se Cila, kakšna	A
govori Cila tako sebično	le	o sebi, o njem pa nič	A
jo bo hodil gledat. Da	le	more biti kak sosed tako	A
žal. Tožilo se ji je	le	po cvetlicah na oknih	A
človeka, če se mu opisuje	le	preživo, koliko bolje	A
ob cesti in ihtela. »	Le	počakaj me ti, Cila!«	A
zagledala ali srečala ali se	le	spomnila kakšnega človeka	A
ne drži. Čudno pa je	le,	zakaj se je ona ustavljala	A
in se poslovila »Naj ji	le	Korbinka kaj namigne,	A
pa to ni zadovoljilo.	Le	še trdnejše korenine je	A
ve sama nič, ampak je	le	hotela njej ustreči, in	A
zadovoljnosti ne sebi ne drugim;	le	kadar je ni videl nihče	A
menila, da se hoče ona	le	toliko mešati, da se izkaže	A
stran 190 . / pregovorila.	Le	meni verjemi!Ona že ve	A
tako on drugim, ki so	le	čakali, kdaj prejdejo	A
pozabita Uršine zadeve;	le	proti drugim ljudem naj	A
njej. Prepričan, da bo	le	takrat kaj opravil, kadar	A
kako padajo nanj vedno	le	stroški, dohodke pa potegnejo	A
mnenja, da se godi krivica	le	njemu, ker je on dedič	A
pomišljala in rdela. »	Le	natančno in resnično,	A
črnela pred njim; da bi	le	potegnil tudi ženo s seboj	A
in siknila strupeno: »	Le	sedite, le sedite!Jaz	A
strupeno: »Le sedite,	le	sedite!Jaz sem se že umaknila	A
svojega ljubega sina.	Le	ena roka je še krepko	A
meneč, da vojaki ne bodo	le	žejni, ampak tudi lačni	A
celjskega grofa pa ne dosega	le	cesarske, ampak tudi veljavo	A
kar si jih vaša učenost	le	izmisliti more; potem	A
res zanima, ali hočeta	le	mene dražiti?Glejte, včeraj	A
bi bil gospod Vit o tem	le	besedico črhnil in mi	A
dosti ogibati. Vi pa	le	vedno silite v pregreho	A
popolnoma nedolžen. Zatorej	le	po pameti, milostljivi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani