gospod (3.601-3.700)

zdaj vama jo vrnem.«	Gospod	učitelj!Prvi obrok je	A
se jih ne naveličamo.	Gospod	učitelj, da bi videli	A
Bodite tako dobri, dragi	gospod	učitelj, pa mi o priliki	A
»Kaj pa vi pri meni,	gospod	učitelj?« »O nič	A
bojiš«, se je zasmejal	gospod.	Njegov glas je bil prijeten	A
Polonico!« »Z Bogom,	gospod	grof in hvala lepa za	A
hudo ranil. »Z Bogom,	gospod	učitelj, pa brez zamere	A
zlozvočnim glasom: »Hvala,	gospod	učitelj, za vaš trud!	A
O, kako sem hvaležen,	gospod	učitelj!Saj res ne vem	A
na tla. Vse sem slišal,	gospod	Miklausin, vse sem videl	A
zastonj pil. Miklausinov	gospod	so mi plačali, ko sem	A
slišal v trgu? Razborški	gospod,	grof Arnikar, ali kako	A
več zdržati. Rešite me,	gospod	grof, pomagajte mi!«	A
napol zleknjen sedel drugi	gospod,	ki si je radovedno ogledoval	A
pomagam?« »Vi ste mogočen	gospod!	Gospodu sodniku v Razborju	A
tujec v vaši državi. Toda	gospod	poleg mene je visok uradnik	A
In če ti povem, da se	gospod	glavar zavzame zate, čim	A
natančno ogledal ...« »Vi,	gospod	učitelj!« se je vzradostil	A
odpravljala od doma, kajne,	gospod	Marin?Toda, kaj menite	A
vaše prijazne pomoči,	gospod	grof,« se je oglasil učitelj	A
pismu.« »Vrl mož ste,	gospod	učitelj!« je dejal grof	A
tako, kakor ste rekli,	gospod	učitelj!Vem, da ste vse	A
kakor je bil predlagal	gospod	Marin.Prav pod hišo, kjer	A
so lepe! Hvala, hvala,	gospod	Lovrek!Nikoli vas ne pozabim	A
mizi sami prijatelji:	gospod	Urbančič, zdaj nadučitelj	A
s požirkom vina. »Ho,	gospod	nadučitelj,« je pravnik	A
gospodarstvo, ki ste ga vi,	gospod	Urbančič, tolikokrat poudarjali	A
Nič odgovora. »	Gospod	ravnatelj«, silim vanj	A
vendar nič ne reče. »	Gospod	ravnatelj, če bi vam teden	A
obraz. »Ej, pa zbogom,	gospod	ravnatelj in brez zamere	A
na voz!« »Nasvidenje,	gospod	Lovrek!« Tudi	A
opazila in poklicala: »	Gospod	Lovrek!Obljuba dela dolg	A
»na svoji zemlji svoj	gospod.	« To, nekoliko	A
kakor mi je svetoval	gospod	Urbančič, moj dobri učitelj	A
se vrnem. Kam pa vi,	gospod	Gradnik?« »Daleč	A
mesecem dni me je obiskal	gospod	grof.Bil je prijazen,	A
odirajo naše kmete.« »	Gospod	nadučitelj,« se Lovrek	A
ponižno moledujoči, naj	gospod	odstopijo od kupčije ali	A
zmotil notar, okrogloličen	gospod	z zlatim ščipalnikom na	A
Zmedeno se ozira naokrog. »	Gospod	Gradnik!Gospod Lovrek	A
»Gospod Gradnik!	Gospod	Lovrek!« Ona!	A
Franciji, odkar ...« »O,	gospod	je bil v prelepi Franciji	A
»Oh, saj res!	Gospod	doktor je navdušen Francoz	A
zasmejala. »O že vidim,	gospod	doktor, da sva si precej	A
nisem veliko razumela.	Gospod	Lovrek, naši ljudje vas	A
vljudneje vprašal, ali bi imel	gospod	Miklausin nekaj časa zanj	A
izzivalno uprl v boke. »Mladi	gospod	prosi.Prava redkost pri	A
« »Moja stvar, mladi	gospod,	jaz bom plačnik.«	A
bom plačnik.« »Toda,	gospod	Miklausin, s svojim početjem	A
ravno to hočem, mladi	gospod	...Z moledovanjem ne dosežete	A
odvrnil hladno: »O pač,	gospod	Miklausin!« Nato	A
kamor grem zdajle od vas,	gospod	Miklausin!Dobra beseda	A
bo! Bilo mi je v čast,	gospod	Miklausin, in nasvidenje	A
Hej!	Gospod	Gradnik!« Lovrek	A
popustil. »Sami znanci,	gospod	Gradnik.Nič hudega se	A
nami tudi vaš nasprotnik,	gospod	Miklausin.« Porogljiv	A
»Ali se vam ne zdi,	gospod	doktor, da me utegne vaš	A
»zlasti ker sva oba,	gospod	Miklausin in jaz, miroljubna	A
rajši, ker vidim, da se je	gospod	Miklausin spreobrnil	A
je potemtakem očitna ...	Gospod	Miklausin podpira našo	A
ste jo potuhtali, mladi	gospod!	Podpiram, kajpak podpiram	A
Ah, ta Beli dvor!	Gospod	Miklausin nas je knežje	A
se vam niti ne sanja,	gospod	Gradnik, kakšno vrednost	A
podobni svojemu očetu, mladi	gospod	...V ošabnosti, mislim.	A
z njim. »Pomirite se,	gospod	Miklausin,« je povzela	A
njegovega izpada. »Ej,	gospod	doktor,« je z rezkim glasom	A
za narodov blagor?« »	Gospod!	« je vzrojil odvetnik.	A
prida pod palcem ...« »	Gospod,	pozabljate, s kom govorite	A
primer, pa oprostite,	gospod	doktor, o vaši inteligentnosti	A
vam - tudi meni naziv	gospod	.Tam namreč radi izpuščajo	A
radi postavljamo, naziva	gospod	pa ne izpuščajo niti pri	A
posebno vrtnarju vaše vrste,	gospod	Gradnik.Prisotni gospôdi	A
zamahnil z roko: »Hvala vam,	gospod	Dimesch, a za gospoda	A
premeril od nog do glave: »	Gospod,	menda pozabljate, s kom	A
odločujočimi ljudmi. Jaz,	gospod,	sem neodvisen, jaz sem	A
seboj tih, zadržan glas. »	Gospod	Gradnik!« Presenečen	A
dvoru nujno potreben.	Gospod	sodnik, saj ste se lahko	A
ustreglo ...« »Oprostite,	gospod	sodnik,« je pristopil	A
zresnil. »Žal mi je,	gospod	doktor, vašemu predlogu	A
»Aha!	Gospod	Gradnik, za pričo ste	A
lahkoto se prepričate sami,	gospod	sodnik!« »Ugovarjam	A
Slabega spomina ste,	gospod	Miklausin!Kdo je ugrabil	A
Če je treba, do smrti!	Gospod	Miklausin, sprava je	A
»Dobro, dobro, mladi	gospod!	Vaše besede so me oprostile	A
naravnost k Lovreku. »	Gospod	Gradnik, ne vem, zakaj	A
taborišču nihče ne ve, kje je	gospod	narednik, ki mora poskrbeti	A
Sem namreč sam svoj	gospod,	poveljnik dveh protiletalskih	A
vojaško odrezanim glasom: »	Gospod	poročnik, četovodja Gradnik	A
pojavil v zakopih. »No,	gospod	poročnik, kaj se je zgodilo	A
toda strogim glasom: »	Gospod	poročnik, drugič dobro	A
podobne izpade! Razumete,	gospod	poročnik?«	A
bliski ... »Ugasnite luč,	gospod	poročnik!« krikne sluga	A
« »Pustite, pustite,	gospod	Miklausin!« se brani mladi	A
Ulrik. »Resno mislite,	gospod	Miklausin?Ali ne boste	A
približal trgovcu. »	Gospod	Miklausin,« je dejal resno	A
v bojni hrup, da ga je	gospod	stražmojster poklical	A
de z resnim glasom: »	Gospod	Miklausin, vsi obžalujemo	A
in jo pozdravil. »O,	gospod	Miklausin!« je vzkliknila	A
Prav nič ne boste motili,	gospod!	Prosim, kar za menoj!«	A
menil Gradnik negotovo. »	Gospod	nadučitelj Urbančič...,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani