gospod (3.501-3.600)

dostojno: »Ne zamerite,	gospod	Smrekar, še nekaj bi rad	A
je planil s stola. »	Gospod	Smrekar, to vam prepovem	A
»Hvala lepa za trud,	gospod	Brest.Verujte mi, da je	A
prijazno povedala, kdo je ta	gospod,	nato jih opozorila, naj	A
Na svetu je vse mogoče,	gospod	nadzornik!« »Vi	A
nazadnjaštva.« »Dovolite,	gospod	nadzornik, da tako očitanje	A
»Hvala za čestitko,	gospod	nadzornik.Jo odklanjam	A
na žagi. »Dober večer,	gospod	Smrekar!« »Vendar	A
zagledal to delavnico. »	Gospod	Brest bi moral vsak večer	A
»Dobro, le pridite,	gospod	Brest, v dnino.«	A
z gospodom župnikom?«	Gospod	Boštjan jo je pomeril	A
»Torej kaj bo?«	Gospod	Boštjan je poveznil kučmo	A
je prekinil župnik. »	Gospod	župnik, ali res mislite	A
učili?« »Zakaj se čudite,	gospod	župnik?« »Hahaha	A
Hahaha,« se je zasmejal	gospod,	prijel za kučmo in udaril	A
reč!« »Ne eno ne drugo,	gospod	župnik.Ljubezen bo to	A
Poglejte!«	Gospod	Boštjan je stopil k oknu	A
presneta reč,« je godrnjal	gospod	kakor sam s seboj.	A
uro potem sta spremljala	gospod	Boštjan in Jera Minko	A
stroške? Dosti neumen je bil	gospod	Boštjan, da se je ukvarjal	A
sem potemtakem falot,	gospod	sodnik?« »Ali	A
bi?« »Me ne poznate,	gospod?	« Sivi brki so se mu razčeperil	A
Silvester?« »Silvester, da,	gospod!	« »Oči so vas razodele	A
belo, jutri črno. Zares,	gospod!	« In vnovič je pomežiknil	A
nekaj drugi; takole je,	gospod!	«	A
rojaka!« »Hvala lepa,	gospod!	Sedel bom, nič se ne bojte	A
Silvester: Hvala lepa,	gospod	in bi ne bil sedel in	A
To je mnogo!« »Preveč,	gospod!	Če je vsako izmed njih	A
so prazne misli, kajne,	gospod?	« »Pripovedujte, Silvester	A
vrata. V tistem trenutku,	gospod,	je bil spočet tale Silvester	A
niso kazen, ampak šola,	gospod!	Bog nas varuj take šole	A
pravite?« »Šola pohujšanja,	gospod!	Pa ne samo tisti, vsi,	A
kakor smrt!« »Kakor smrt,	gospod?	Je tako in slutnja je prava	A
sive obrvi in razsodil: »	Gospod,	takole pravim: Če bi samega	A
bilo laži. »Nisem lagal,	gospod!	Verjemite, da nisem, dasi	A
togotnih oči. »Ni pravljica,	gospod,	kaj me gledate?« Tako	A
dostavil: »Takih pridig,	gospod,	nemara več vem ko vi!	A
da bo mir pred teboj!’	Gospod,	pomislite to grozno besedo	A
človek.’ Tak je svet,	gospod.	Bog se usmili reveža in	A
ga bo davkar razumel,	gospod	oficir pa vsaj slišal	A
radovednostjo. »Jih je	gospod	že videl?Je že videl,	A
zaklepetale! Kaj bo le rekel	gospod,	če opazi?Hitro nazaj v	A
napredovanje - kajne,	gospod	polkovnik?« Te	A
neumni - kaj, velecenjeni	gospod	gostitelj?« Sama	A
sem doživela, ko so me	gospod	prišli spovedat za veliko	A
pa kot za malo ohcet.	Gospod	so bili zadovoljni in	A
delat bi šli!« »Cenjeni	gospod,	mi smo že naredili svoje	A
vas, če smem vprašat?	Gospod	zdrav?Otroci pridni v	A
okrogel. »Je, ja, in	gospod	Resnik že leze ven.Cene	A
mizah. »Pozdravljeni,	gospod	Resnik!Klanjam se, gospa	A
naročila, saj je prav, kajne,	gospod	Rudi?Takoj prinesem svež	A
nagradil Resnik. »Hvala,	gospod	Resnik,« je z nevtralnim	A
Ste bili zadovoljni,	gospod	Resnik?Najlepša hvala	A
plačevali na roko. »O,	gospod	Resnik!Moram, tudi zaradi	A
Dobro kupčijo vam želim,	gospod	Resnik!Srečno!«	A
posebej. »Kaj boste,	gospod	Resnik?Brizganec ali pivo	A
kakor zadnjič,« je rekel	gospod	Marelli. »Se razume	A
posinjel. »Oprostite,	gospod	Resnik,« je rekel in lagodno	A
najlepšem redu, kajne,	gospod	Resnik?« je še rekel.	A
se obrnil k vratom. »	Gospod	doktor,« je Resnik poprosil	A
ne bo v skrbeh, ker je	gospod	Rudi gotovo že na poti	A
Hvala, in na svidenje,	gospod	Stalder. Lini	A
gospa! O, saj je tudi	gospod	Ressnigg ...« Erwin	A
»Ni ti treba, Rudi.	Gospod	Stalder pravi, da bi šel	A
»Sedite, prosim vas,	gospod	Stalder,« je rekel. »Takoj	A
Samo to.	Gospod	Stalder se ni mogel več	A
tudi vam kaj ponuditi,	gospod	Stalder?Ne?	A
Rudi.« Rudi Resnik in	gospod	Stalder sta bila že na	A
nase ... to kratko pot.«	Gospod	Stalder je krvavi pot	A
slišal,« je hitel zatrjevat	gospod	Stalder. »Šofer mrtev	A
vaše hleve,« je povedal	gospod	Stalder. »Pogledat, kakšna	A
razume sámo ob sebi.«	Gospod	Stalder je prikimal.Vozil	A
ni bilo,« je zajecljal	gospod	Stalder. »Ste zadnje dni	A
Resnik. »Zadovoljni boste,	gospod	Stalder.« »Za	A
mora biti!« »Brez skrbi,	gospod	Resnik,« je rekel Pavle	A
podarjeno? »Kot po navadi,	gospod	Resnik?« »Ja.	A
nisem sama odpovedala,	gospod	so me nagnali.«	A
IV.	Gospod	Anton Miklausin, trgovec	A
povedal očetu oblastni	gospod	Miklausin, čigar veliko	A
Dobro tako, ponosni moj	gospod!	Kar ureži si tam v grmovju	A
izgovorjenih besed. »	Gospod	Gradnik!« se je začudil	A
mislih. Odkod pa prihajate,	gospod	učitelj?Aha, že vidim	A
sme zaupati ali ne. »	Gospod	učitelj,« je spregovoril	A
dognati najprej to. »	Gospod	Gradnik,« je rekel pomirjujoče	A
koga ga je dobival ...« »	Gospod	Gradnik,« je z neprijetno	A
sploh niste imeli ...« »	Gospod	učitelj,« je vzrojil Gradnik	A
kreniti na boljšo pot!« »	Gospod	učitelj ...« »Ker	A
vetrov. »Pozno je že,	gospod	učitelj,« se je spomnil	A
obljubo izpolnili. Z Bogom,	gospod	učitelj!Sezite mi v roko	A
posle, je bil grajski	gospod	francoski grof d'Harancourt	A
ni sam povedal, ampak	gospod	grof, vaš oče, ki na vse	A
pri priči zarohneli: »	Gospod	grof, če mislite na mojo	A
že pripravljena. Če bi	gospod	grof hoteli prisesti	A
prikimal. »I, seveda,	gospod	učitelj, če le hočete	A
dal popraviti.« »Kako,	gospod	učitelj?« je vneto vprašal	A
Tako dobri ste z menoj,	gospod	učitelj!« »Tiho	A
pobrigala za posestvo, a	gospod	učitelj bo razumel: za	A
Otroci so mu za dninarje,	gospod	pa se košati s svojimi	A
čela. »Še en kozarček,	gospod	nadučitelj?« Posledic	A
se je glasilo: Dragi	gospod	učitelj! Gotovo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani