inje (251-300)

251. prefíniti -im dov. prefínjen -a; prefínjenje (í ı̑) kaj |narediti kaj lepše, bolj izbrano|
252. prekíniti -em dov. prekínjen -a; prekínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ dovod bencina; ~ govornika; ~ sejo; ~ diplomatske stike pretrgati; publ. prekiniti z/s kom/čim ~ z delom prenehati delati; ~ z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis
253. preobraževálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. ~ narave |spreminjevalec| preobraževálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud. preobraževálčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
254. preríniti -em dov. prerínjen -a; prerínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ čoln skozi brzico preríniti se -em se (í ı̑) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ diplome |s težavo doseči diplomo|; ~ ~ skozi prehod, v prvo vrsto
255. preslaníniti -im dov. preslanínjen -a; preslanínjenje (í ı̑) kuhar. kaj ~ meso |pretakniti s slanino|
256. presléden -dna -o (ẹ̑) neobč. pretrgan, prekinjen: ~ razvoj preslédnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. pretrganost, prekinjenost
257. preslíniti -im dov. preslínjen -a; preslínjenje (í ı̑) kaj dobro prežvečiti in ~ hrano
258. prešíniti -em dov. prešínjen; prešínjenje (í ı̑) koga/kaj Drget ~e telo; poud. Ta nauk ga je popolnoma prešinil |prevzel|; brezos. Prešinilo ga je po vsem telesu
259. pretŕgan -a -o (ȓ) ~a nit; redk. ~o delo prekinjeno pretŕgani -a -o (ȓ) avt. ~a črta prekinjena črta pretŕganost -i ž, pojm. (ȓ)
260. prevračeválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. |spreminjevalec|: ~ dogovorov prevračeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud. prevračeválčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
261. prezačíniti -im dov. prezačínjen -a; prezačínjenje (í ı̑; ı̑) kaj ~ jed
262. pricíniti -im dov. pricínjen -a; pricínjenje (í ı̑) kaj ~ ročaj k posodi |pritrditi s kositrom|
263. pridišáti -ím dov.; drugo gl. dišati (á í) Akacije so pridišale v sobo; brezos. Iz kuhinje je prijetno pridišalo
264. prigospodínjiti -im dov. -en -ena; prigospodínjenje (í ı̑) kaj ~ denar za dopust
265. prihlíniti -im dov. prihlínjen -a; prihlínjenje (í ı̑) kaj ~ privilegije zase prihlíniti se -im se (í ı̑) komu znati se komu prihliniti
266. prijéti prímem dov. -i -ite; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; prijétje; (-ét/-èt) (ẹ́ í) koga/kaj ~ dekle okoli pasu; ~ zločinca; knj. pog. Kaj te je prijelo Zakaj tako ravnaš; prijeti koga za kaj ~ očeta za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da obljubo izpolni|; prijeti za kaj ~ ~ kljuko; poud.: ~ ~ orožje, puško |začeti se bojevati|; ~ ~ pero |začeti pisateljevati, pisati|; zdrav. žarg. Injekcija je prijela začela učinkovati; Postrv je prijela |vzela vabo| prijéti se prímem se (ẹ́ í) koga/česa za kaj ~ ~ matere za krilo; poud. ~ ~ kakega dela |začeti delati|; omilj. Njega se rado kaj ~e |krade|; Drevo se je prijelo |presajeno začelo rasti|
267. primojdúšar -ja m s -em člov. (ȗ) neknj. pog. preklinjevalec primojdúšarka -e ž, člov. (ȗ) neknj. pog. preklinjevalka primojdúšarjev -a -o (ȗ) neknj. pog.
268. primojdúševec -vca m s -em člov. (ú; ȗ) neknj. pog. preklinjevalec primojdúševka -e ž, člov. (ú; ȗ) neknj. pog. preklinjevalka primojdúševčev -a -o (ú; ȗ) neknj. pog.
269. priríniti -em dov. prirínjen -a; prirínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ avtomobil k mehaniku; poud.: ~ do planinske koče |počasi, s težavo priti|; Pšenica ~e iz zemlje |priklije|; ~ čez zimo |prebiti, preživeti| priríniti se -em se (í ı̑) ~ ~ skozi grmovje; poud. pririniti se do koga/česa ~ ~ ~ direktorja |postati direktor|
270. prislíniti -im dov. prislínjen -a; prislínjenje (í ı̑) kaj ~ listič na šipo prislíniti se -im se (í ı̑) slabš. komu/čemu ~ ~ družbi |nezaželen, nepovabljen priti v družbo|; ~ ~ direktorju |prikupiti se|; slabš. prisliniti se k/h komu/čemu ~ ~ k dekletu |nezaželen pridružiti se|
271. razblíniti -im dov. razblínjen -a; razblínjenje (í ı̑) kaj ~ dvome razblíniti se -im se (í ı̑) Megla se je razblinila
272. razdedíniti -im dov. razdedínjen -a; razdedínjenje (í ı̑) koga ~ sina
273. razedíniti -im dov. razedínjen -a; razedínjenje (í ı̑; ı̑) neobč. koga/kaj ~ slovenski narod razcepiti, razdeliti
274. razkoreníniti se -im se dov. razkorenínjenje (í ı̑) Drevo se je hitro razkoreninilo |pognalo korenine v različne smeri|
275. razlastníniti -im dov. razlastnínjen -a; razlastnínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ lastnike počitniških hiš
276. razpetelíniti -im dov. razpetelínjen -a; razpetelínjenje (í ı̑) poud. koga Uspeh ga je razpetelinil |naredil domišljavega, oblastnega| razpetelíniti se -im se (í ı̑) poud. |razburiti se, vznemiriti se|
277. razplíniti -im dov. razplínjen -a; razplínjenje (í ı̑) |odstraniti pline|: kaj ~ premog razplíniti se -im se (í ı̑) redk. Gorivo se je razplinilo uplinilo
278. razríniti -em dov. razrínjen -a; razrínjenje (í ı̑) kaj ~ kamenje z buldožerjem
279. ríniti -em nedov. -èč -éča; rínjen -a; rínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ kolo; poud. ~ vsiljivca od sebe |odrivati|; poud. riniti v koga/kaj ~ ~ obiskovalca |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. riniti za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; poud. za silo še ~ |se prebijati, živeti|; šol. žarg. ~ z zadostno oceno izdelovati ríniti se -em se (í ı̑) ~ ~ skozi gnečo
280. Ročínj -a m z -em zem. i. (ı̑) v ~u ročínjski -a -o (ı̑) Ročínjec -jca m z -em preb. i. (ı̑) Ročínjka -e ž, preb. i. (ı̑) Ročínjčev -a -o (ı̑)
281. róžica -e ž (ọ̑) manjš. gorska ~; pesn. ~e s Parnasa pesmi; poud. biti v ~ah |nekoliko pijan, vinjen|; člov., ljubk. |mlada, ljubka ženska|
282. sčiníti -ím in sčíniti -im dov. sčínil -íla in sčínil -a, nam. sčinít/sčinìt in sčínit; sčinjênje in sčínjenje; drugo gl. činiti (í/ı̑ í; í ı̑) pokr. |očistiti omlačeno žito|
283. sedálo -a s (á) stol z oblazinjenim ~om; šalj. |zadnjica|
284. sét ¹ -a m (ẹ̑) pogrinjek; prtiček
285. simulácija -e ž, pojm. (á) ~ bolezni hlinjenje; rač. |posnemanje|
286. simulántstvo -a s, pojm. (á; ȃ) hlinjenje
287. simulíran -a -o (ı̑) ~a bolezen hlinjena simulírani -a -o (ı̑) pravn. ~a tatvina simulíranost -i ž, pojm. (ı̑)
288. síniti -em dov. sínjenje (í ı̑) neobč.: Zarja ~e |se pojavi|; siniti komu Kdaj jim ~e svoboda |bodo postali svobodni|
289. sínjiti -im nedov. -èč -éča; sínjen -a; sínjenje (í/ı̑) kaj Svetloba je sinjila morje sínjiti se -im se (í/ı̑) Nebo se ~i
290. Sínji Vŕh -ega -a m, zem. i. (í ȓ; ı̑ ȓ) na ~em ~u sinjevrhôvski -a -o, neurad. vrhôvski -a -o (ȏ; ȏ) Sinjevrhôvec -vca, neurad. Vrhôvec -vca m s -em preb. i. (ȏ; ȏ) Sinjevrhôvka -e ž, preb. i. (ȏ) Sinjevrhôvčev -a -o (ȏ)
291. skoncentríran -a -o; bolj ~ (ı̑) Čete so ~e ob meji zbrane, nakopičene; biti ~ (miselno) zbran, osredinjen skoncentríranost -i ž, pojm. (ı̑)
292. sledljív -a -o (í; ı̑ í í) težko ~e stopinje sledljívost -i ž, pojm. (í)
293. slíniti -im nedov. -èč -éča; slínjen -a; slínjenje (í ı̑) kaj ~ prste; slabš. sliniti koga |poljubljati| slíniti se -im se (í ı̑) Otrok se ~i; slabš. sliniti se komu/čemu ~ ~ novemu šefu |dobrikati se, prilizovati se|; slabš. sliniti se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; slabš. Nehaj se sliniti |jokati|
294. sotóčje -a s (ọ̑) ~ Save in Savinje
295. spetelíniti se -im se dov. spetelínjenje (í ı̑) poud. pred kom z/s čim ~ ~ ~ sosedi z novim avtom |pobahati se, postaviti se|; poud. |razburiti se, vznemiriti se|
296. spodríniti -em dov. spodrínjen -a; spodrínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ sošolca s stola; poud. ~ vrstnika pri dekletu |zasesti njegov položaj|; Para ~e zrak
297. stopínjica -e ž (í) manjš. otroške ~e v snegu; poud. Niti ~e ni hotel več narediti |stopinje|
298. studênčen -čna -o (ȇ) studênčni -a -o (ȇ) ~o rastlinje
299. subkutáno nač. prisl. (ȃ) zdrav. dati injekcijo ~ podkožno
300. svetohlíniti -im nedov. svetohlínjenje (í ı̑) slabš. |kazati se, delati se poštenega, pobožnega|

   1 51 101 151 201 251 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani