inje (151-200)

151. edíniti -im nedov. edínjenje (í ı̑; ı̑) koga/kaj neobč. ~ narod zedinjevati; star. Ista skrb ju ~i druži, povezuje
152. enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ) 1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi 2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen| enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje| enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
153. epentétski -a -o (ẹ́) jezikosl. ~ l vrinjeni mehki l
154. Erínije -ij ž mn., oseb. i. (í ı̑) |grške boginje maščevanja|
155. etêrično nač. prisl. (é) Lik glavne junakinje je učinkoval nekoliko ~ poduhovljeno; ~ nežne barve
156. ..evkast -a -o prip. obr. približevanje k določeni lastnosti sínjevkast
157. fingíran -a -o (ı̑) Njegova bolezen je ~a hlinjena, izmišljena fingírani -a -o (ı̑) voj. ~ napad |hlinjeni, lažni| fingíranost -i ž, pojm. (ı̑)
158. florálije -ij ž mn. (á ȃ) |praznik na čast boginje Flore|
159. fosilizíran -a -o (ı̑) To rastlinje je ~o fosilizíranost -i ž, pojm. (ı̑)
160. Fúrije -ij ž mn., oseb. i. (ú) |rimske boginje maščevanja|
161. gás -a m, snov. (ȃ) neknj. ljud.: plin; biti pod ~om pijan, vinjen
162. gazificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; gazificíranje (ı̑) kaj ~ mestno četrt ^→ oplinjevati; ~ premog ^→ uplinjevati
163. gazifikácija -e ž, pojm. (á) ~ dežele ^→ plinifikacija; ~ lignita uplinjanje, uplinjevanje
164. gíniti -em nedov. -èč -éča; gínjenje (í ı̑) neobč.: Vsak dan bolj ~e slabi, hira; Postava ~e v megli se izgublja; poud. giniti za koga/kaj ~ ~ svobodo |umirati|
165. gizdalíniti -im nedov. gizdalínjenje (í ı̑) poud. |domišljavo se vesti, nečimrno se oblačiti|
166. gláževina -e ž, skup. (á) neknj. ljud. |steklene črepinje|
167. gospodínjiti -im nedov. gospodínjenje (í ı̑) komu ~ očetu; znati ~
168. Grácije -ij ž mn., oseb. i. (á) |rimske boginje ljubkosti|
169. grozovít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) poud.: ~ prizor |grozen|; ~a krivica |zelo huda|; ~e levinje |nevarne, bojevite| grozovítost -i ž, pojm. (ı̑) poud.
170. Hárite -it ž mn., oseb. i. (ȃ) |grške boginje ljubkosti|
171. hlímba -e ž, pojm. (ı̑) neobč. hlinjenje, hinavščina
172. hlíniti -im nedov. -èč -éča; hlínjen -a; hlínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ bolezen, prijaznost; poud. ~ poštenjaka |delati se, kazati se| hlíniti se -im se (í ı̑) komu Hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; znati se hliniti
173. ígla -e ž (ı̑) prebosti z ~o; plesti z lesenimi ~ami; zdrav. injekcijska ~; sleng. biti na ~i |biti zasvojen z mamili|; snov., teh. |ostanki kovine pri brušenju|; pojm., um. suha ~ |grafična tehnika|; števn., um. razstavljati suhe ~e
174. intermiténten -tna -o (ẹ̑) izobr. Potek dela bo ~ pretrgan, prekinjen, nepovezan intermiténtni -a -o (ẹ̑) zem. ~ studenec; zdrav. ~a mrzlica intermiténtnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
175. interpolacíjski -a -o (ı̑) ~a raziskovanja |vrinjena, vmesna|
176. intravenózen -zna -o (ọ̑) zdrav. intravenózni -a -o (ọ̑) ~a injekcija |injekcija v žilo| intravenóznost -i ž, pojm. (ọ̑) zdrav.
177. inzulín -a m, snov. (ı̑) biol. ~ se izloča v kri; zdrav. injekcije ~a
178. izgíniti -em dov. izgínjenje (í ı̑) Madež še ni čisto izginil; ~ v daljavi, med drevjem; Izginil je, kot bi se v zemljo vdrl |nenadoma, nepričakovano|; omilj. Iz trgovine je izginilo veliko blaga |je bilo ukradeno|
179. izginótje -a s, pojm. (ọ̑) neobč. izginitev, izginjenje: prijateljevo ~; ~ letala
180. izključítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ pralnega stroja; ~ dijakinje
181. izkoreníniti -im dov. izkorenínjen -a; izkorenínjenje (í ı̑) kaj ~ drevo, travo; poud. ~ bolezen, brezposelnost, predsodke |odpraviti, odstraniti| izkoreníniti se -im se (í ı̑) poud. ~ ~ iz okolja |se mu odtujiti|
182. izpodríniti -em dov. izpodrínjen -a; izpodrínjenje (í ı̑); gl. spodriniti
183. izríniti -em dov. izrínjen -a; izrínjenje (í ı̑) koga/kaj iz česa ~ zemljo iz rova; poud. ~ invalida iz družbe |izločiti|; Novo čustvo je izrinilo vse prejšnje
184. izvíniti -em dov. izvínjen -a; izvínjenje (í ı̑); gl. zviniti
185. kápa -e ž (á) vojaška ~; sušilna ~; škofovska ~ mitra; ~ pri žganjarskem kotlu; knj. pog., poud. imeti ga pod ~o |biti vinjen|
186. katéri ² -a -o ozir. vrst. zaim. (ẹ̑) 1. kateri koli: ~o uslužbenko je prosil za pojasnilo, vsaka ga je poslala k drugemu okencu; ~a vrata je skušal odpreti, vsaka so bila zaklenjena 2. pred neponovljeno odnosnico roman, o ~em govorimo; gospodinje, pri ~ih je stanoval; delovno mesto, o ~em je sanjal dvajset let katéri -ega m, člov. (ẹ̑) ~ega se bojiš, tega ne ljubiš katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑) ~ pride k temu delu, ga hitro zamenja z drugim katéro -ega s (ẹ̑) Ni vedel, ~ je prvo: dom ali domovina
187. kíp -a m (ı̑) ~ boginje; ~ iz marmorja
188. klobúk -a m (ú) nositi ~; ~ gobe; žival. morski ~ meduza; šalj.: imeti ga pod ~om |biti vinjen|; imeti jih pod ~om |biti navihan|; poud. Gorski vrhovi imajo ~e |so v oblakih|
189. koncentrácija -e ž, pojm. (á) miselna ~ zbranost, osredinjenost; ~ industrije v mestnem središču kopičenje; kem. ~ soli v morski vodi
190. koncentríran -a -o; bolj ~ (ı̑) močno ~a solna kislina; Na meji so ~e vojaške enote zbrane, nakopičene; biti ~ (miselno) zbran, osredinjen koncentríranost -i ž, pojm. (ı̑)
191. koreníniti -im nedov. korenínjenje (í ı̑) Ta rastlina globoko ~i; poud. Njegova dela ~ijo v domačih tleh |imajo izhodišče, izvor|
192. kót -a m (ọ́) postaviti mizo v ~; poud. umakniti se v svoj ~ |na svoje mesto|; geom. pravi ~; publ. obravnavati problem z različnih zornih ~ov z različnih strani; poud.: biti odrinjen v ~ |biti neupoštevan|; po vseh ~ih |povsod|
193. lastníniti -im nedov. lastnínjen -a; lastnínjenje (í ı̑) kaj ~ državna podjetja
194. latíniti -im nedov. latínjen -a; latínjenje (í) kaj ~ imena
195. latinizíran -a -o (ı̑) ~i priimki polatinjeni latinizíranost -i ž, pojm. (ı̑) polatinjenost
196. Lóšinj -a m z -em zem. i. (ọ̑) |hrvaški otok|: na ~u lóšinjski -a -o (ọ̑) Lóšinjec -jca m z -em preb. i. (ọ̑) Lóšinjka -e ž, preb. i. (ọ̑) Lóšinjčev -a -o (ọ̑)
197. mágna kárta -e -e ž (ȃ ȃ) vznes. |pomembna listina|: Program Zedinjene Slovenije je ~ ~ slovenske politične zavesti
198. milijonínka -e ž (ı̑) ~ stopinje
199. močvíren -rna -o; bolj ~ (ı̑) zelo ~ svet močvírni -a -o (ı̑) ~o rastlinje močvirsko rastlinje močvírnost -i ž, pojm. (ı̑)
200. Mójre Mójr ž mn., oseb. i. (ọ̑) |grške boginje usode|

   1 51 101 151 201 251 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani