Slovenski pravopis 2001

inje (301-344)


  1. ščetíniti -im nedov. ščetínjen -a; ščetínjenje (í ı̑) neobč. kaj Pes ~i dlako srši
  2. šéf -a m, člov. (ẹ̑) ~ železniške postaje; ~ kuhinje vodja šéfinja -e ž, člov. (ẹ̑) šéfica -e ž, člov. (ẹ̑) žarg. šefinja šéflja -e ž, člov. (ẹ̑) sleng. šefinja šéfičin -a -o (ẹ̑) žarg.
  3. škrátji -a -e (ȃ) ~e stopinje
  4. tánek -nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [ druga in tretja oblika tə]; tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben; ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven; poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo| tánki -a -o tudi tènki -a -o [ druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo tánka -e tudi tènka -e [ druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter na tánko tudi na tènko [ druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo na tánkem tudi na tènkem [ druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja| tánkost -i tudi tènkost -i [ druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
  5. tapecíran -a -o (ı̑) Sedež je ~ oblazinjen tapecírani -a -o (ı̑) ~o pohištvo oblazinjeno pohištvo tapecíranost -i ž, pojm. (ı̑) oblazinjenost
  6. temperatúra -e ž, pojm. (ȗ) segreti na primerno ~o; ~ minus štiri stopinje Celzija; knj. pog. Bolnik ima ~o vročino
  7. tŕd -a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena; neobč.: ~a revščina huda, velika; ~a zima huda, zelo mrzla; poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv| tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo trdno gorivo tŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~im v tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajce na tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spati tŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
  8. tretjíniti -im nedov. tretjínjenje (í ı̑) pokr. gor. |pomagati čredniku pasti|
  9. ukíniti -em dov. ukínjen -a; ukínjenje (í ı̑) kaj ~ občino; publ.: ~ nasprotja odpraviti, rešiti; ~ prepoved razveljaviti, preklicati; ~ samostan razpustiti; ~ vizume odpraviti
  10. ukoreníniti -im dov. ukorenínjen -a; ukorenínjenje (í ı̑) kaj ~ nageljnove vršičke ukoreníniti se -im se (í ı̑) Potaknjenec se je ukoreninil; poud.: Predsodki so se ukoreninili |utrdili|; ~ ~ v novem okolju |vživeti se|
  11. unionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) |težnja po zedinjenju, združitvi|
  12. uplíniti -im dov. uplínjen -a; uplínjenje (í ı̑) kaj ~ premog uplíniti se -im se (í ı̑) Snov se ~i
  13. usredíniti -im dov. usredínjen -a; usredínjenje (í ı̑) neobč. kaj na koga/kaj ~ vse misli na delo osrediniti usredíniti se -im se (í ı̑) neobč. na koga/kaj ~ ~ ~ gospodarska vprašanja osrediniti se
  14. utekočíniti -im dov. utekočínjen -a; utekočínjenje (í ı̑) kaj ~ plin utekočíniti se -im se (í ı̑) Para se ~i
  15. utvaríniti -im dov. utvarínjen -a; utvarínjenje (í ı̑; ı̑) nov. tematizirati
  16. vínski -a -o (í) ~ sejem; redk. ~ kraj vinorodni, vinogradniški kraj; poud.: ~a družba |pivska družba|; ~a kapljica |vino|; biti precej ~ |vinjen, opit|
  17. vínsko prisl. (í) 1. nač., poud. ~ govoriti |vinjeno| 2. primer. ~ rdeč
  18. višína -e ž, pojm. (í) gledati z ~e sto metrov; koča na ~i dva tisoč metrov; posojilo v ~i celoletnega zaslužka; nadmorska ~; ~ gore, stolpnice; ~ tona; števn., neobč. gorske ~e vrhovi, vzpetine; pesn. sinje ~e |nebo|; publ. umetniška ~ drame stopnja, raven
  19. vklíniti se -im se dov. vklínjenje (í ı̑) neobč. Madžari so se vklinili med Slovane vrinili
  20. vríniti -em dov. vrínjen -a; vrínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ pismo v nabiralnik; ~ prišleca v vrsto; vriniti komu koga/kaj ~ kupcu slabo blago; ~ mojstru delavca za pomočnika vríniti se -em se (í ı̑) ~ ~ med čakajoče
  21. vsekávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vsekávanje (ȃ) kaj v kaj s cepinom ~ stopinje v led
  22. vzpetelíniti se -im se dov. vzpetelínjenje (í ı̑) poud. pred kom ~ ~ ~ prijateljem |pobahati se, postaviti se|; poud. močno se ~ |se razburiti, razjeziti|
  23. zabrazgotíniti se -im se dov. zabrazgotínjenje (í ı̑) Rana se je zabrazgotinila
  24. zacaríniti -im dov. zacarínjen -a; zacarínjenje (í ı̑) kaj ~ blago
  25. zacíniti -im dov. zacínjen -a; zacínjenje (í ı̑) kaj ~ posodo
  26. začíniti -im dov. začínjen -a; začínjenje (í ı̑; ı̑) kaj ~ omako; začiniti kaj z/s čim ~ jed z dišavnicami; poud. ~ pogovor z duhovitostmi |popestriti, poživiti|
  27. zagospodínjiti -im dov. zagospodínjenje (í ı̑) spretno ~ v novem okolju
  28. zaklíniti -im dov. zaklínjen -a; zaklínjenje (í ı̑) neobč. kaj ~ zagozditi; ~ zemljišče zakoličiti zaklíniti se -im se (í ı̑) Ost se je zaklinila med rebra
  29. zakoreníniti -im dov. zakorenínjen -a; zakorenínjenje (í ı̑) poud. koga/kaj ~ naseljence |navezati na novo okolje|; ~ nove nazore |utrditi| zakoreníniti se -im se (í ı̑) Drevo se ~i; poud. ~ ~ v mestu |vživeti se|
  30. zaledíniti se -im se dov. zaledínjenje (í ı̑) Njiva se je zaledinila
  31. zamoríti -ím dov. zamóril -íla, zamorít/zamorìt; drugo gl. moriti (í/ı̑ í) koga/kaj poud. Alge ~ijo drugo vodno rastlinje |uničijo|; slabš. ~ vso družbo |povzročiti neugodje|; poud. zamoriti komu kaj ~ otroku veselje do dela |vzeti|
  32. zapeljáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ vozila čez neprekinjeno črto; ~ mladoletnika v mamila
  33. zaplíniti -im dov. zaplínjen -a; zaplínjenje (í ı̑) |s plinom razkužiti|: kaj ~ garjavo živino zaplíniti se -im se (í ı̑) Rov se je zaplinil
  34. zaríniti -em dov. zarínjen -a; zarínjenje (í ı̑) kaj v kaj ~ kol v sneg; trdno ~ zapah zaríniti se -em se (í ı̑) v kaj Krogle so se zarinile v steno
  35. zaslíniti -im dov. zaslínjen -a; zaslínjenje (í ı̑) kaj ~ slinček zaslíniti se -ím se (í ı̑) poud. Polž se jeseni ~i |se zaliže|
  36. zatrésniti -em dov. zatrésnjen -a; zatrésnjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ pokrov skrinje; poud. ~ krožnik na tla |silovito vreči|; poud. zatresniti z/s čim jezno ~ z vrati |silovito zaloputniti|
  37. zavézati in zavezáti -véžem dov. zavézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ (si) lase v čop; ~ rano; zavezati koga/kaj ~ izvajalca del s pogodbo; zavezati koga/kaj k/h čemu ~ kupca k plačilu; zavezati koga/kaj za kaj ~ odbornike za pripravo zborovanja; zavezati komu/čemu kaj ~ otroku slinček; zavezati kaj čemu ~ blago carinjenju zavézati se in zavezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ poravnati dolg; ~ ~ z obljubo; zavezati se za kaj ~ ~ ~ oskrbovanje koče; zavezati se komu/čemu ~ ~ gospodarju; poud. ~ ~ zemlji |trdno se odločiti za kmetovanje|
  38. zedíniti -im dov. zedínjen -a; zedínjenje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ učence v razredu; neobč. ~ mnenja poenotiti zedíniti se -im se (í ı̑; ı̑) glede koga/česa ~ ~ ~ otrokovega imena; neobč. zediniti se proti komu/čemu ~ ~ ~ skupnemu sovražniku združiti se, povezati se; zediniti se za kaj ~ ~ ~ skupen nastop na trgu; zediniti se o kom/čem ~ ~ ~ načinu dela; zediniti se v čem ~ ~ ~ pogledih na reševanje problema
  39. Zgórnji Tuhínj -ega -a m, druga enota z -em zem. i. (ọ̑ ı̑) v ~em ~u zgornjetuhínjski -a -o, neurad. tuhínjski -a -o (ı̑; ı̑) Zgornjetuhínjec -jca, neurad. Tuhínjec -jca m z -em preb. i. (ı̑; ı̑) Zgornjetuhínjka -e ž, preb. i. (ı̑) Zgornjetuhínjčev -a -o (ı̑)
  40. zíniti -em dov. zínjen -a (í ı̑) široko ~; ~ od začudenja; poud. ziniti kaj V pijanosti marsikaj ~e |reče, pove|
  41. zófa -e ž (ọ̑) |oblazinjeno ležišče|
  42. zríniti -em dov. zrínjen -a; zrínjenje (í ı̑) koga/kaj ~ sneg s pločnika; ~ vsiljivca k vratom; poud. zriniti koga v kaj ~ sina v medicino |spraviti| zríniti se -em se (í ı̑) ~ ~ na vlak; ~ ~ skozi grmovje; poud. ~ ~ v reprezentanco |s težavo se uvrstiti|
  43. zvíniti -em dov. zvínjen -a (í ı̑) komu kaj ~ nasprotniku roko zvíniti si -em si (í ı̑) ~ ~ nogo
  44. žíla -e ž (í) dati injekcijo v ~o; vratna ~; ~e v marmorju; bikova ~ |spolni ud|; poud. imeti pesniško ~o |dar, sposobnost|; publ. prometna ~ pomembna prometna pot

   1 51 101 151 201 251 301



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA