Slovenski pravopis 2001

inje (101-150)


  1. vinjéta -e ž (ẹ̑) z ~ami okrašena knjiga; Cankarjeve ~e |črtice|
  2. vinjéten -tna -o (ẹ̑) vinjétni -a -o (ẹ̑) ~a črtica
  3. vrbínje -a s, skup. (ı̑) ob potoku rastoče ~; snov. narezati ~
  4. vrínjen -a -o (ı̑) vrínjeni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ stavek vrínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  5. vrínjenec -nca m z -em člov. (ı̑) odstraniti ~a iz vrste vrínjenka -e ž, člov. (ı̑) vrínjenčev -a -o (ı̑)
  6. zabrazgotínjen -a -o (ı̑) ~a opeklina zabrazgotínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  7. začínjen -a -o; bolj ~ (ı̑) preveč ~a jed; poud. ~ domislek |nespodoben| začínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  8. zaklínjen -a -o (ı̑) zaklínjeni -a -o (ı̑) alp. ~a planinska pot zaklínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  9. zakorenínjen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ potaknjenec; poud. ~e navade |ustaljene, uveljavljene| zakorenínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  10. zakorenínjenec -nca m z -em člov. (ı̑) poud. |kdor je povezan s svojim okoljem| zakorenínjenka -e ž, člov. (ı̑) poud. zakorenínjenčev -a -o (ı̑) poud.
  11. zaledínjen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~o zemljišče zaledínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  12. zaplínjen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ rudniški rov zaplínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  13. zaplinjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaplinjevánje; (-àt) (á ȗ) |s plinom razkuževati|: kaj ~ prostore
  14. zasinjèl -éla -o in zasinjél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~e ustnice zasinjélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  15. zasinjéti -ím dov. zasinjênje; drugo gl. sinjeti (ẹ́ í) Nebo je zasinjelo
  16. zaslínjen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ prtiček; poud. ~ polž |zalizan| zaslínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  17. zedínjen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ razred; neobč. zedinjen z/s kom/čim ~ s kom združen, povezan zedínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  18. Zedínjena Slovénija -e -e ž, stvar. i. (ı̑ ẹ́) zgod. |politični program|
  19. zedinjeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) imeti ~ pomen; zedinjeválni -a -o (ȃ) neobč. ~ program združevalni, povezovalni zedinjeválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  20. zedinjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zedinjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ narode; neobč. ~ ljudi sorodnih poklicev združevati, povezovati zedinjeváti se -újem se (á ȗ) o čem O tem se postopoma ~ujemo
  21. zvínjen -a -o (ı̑) ~ gleženj zvínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  22. ántejevski -a -o (ȃ) izobr. pesnikova ~a zakoreninjenost v domači zemlji
  23. bílje 2 -a s, skup. (ı̑) pešaj. rastlinje
  24. blazíniti -im nedov. blazínjen -a; blazínjenje (í ı̑) kaj ~ stole
  25. blíniti se -im se nedov. -èč se -éča se; blínjenje (ı̑) redk. razblinjati se
  26. Bôhinj -hínja m z -em zem. i. (ó í) v ~u bohínjski -a -o (ı̑) Bohínjec -jca m z -em preb. i. (ı̑) Bohínjka -e ž, preb. i. (ı̑) Bohínjčev -a -o (ı̑)
  27. brazgotíniti se -im se nedov. brazgotínjenje (í ı̑) zdrav. Rana se ~i |se celi|
  28. Bregínj -a m z -em zem. i. (ı̑) v ~u bregínjski -a -o (ı̑) Bregínjec -jca m z -em preb. i. (ı̑) Bregínjka -e ž, preb. i. (ı̑) Bregínjčev -a -o (ı̑)
  29. brizgálka -e ž (ȃ) injekcijska ~
  30. càp 1 posnem. medm. (ȁ) ~, ~, ~, so se slišale stopinje
  31. carinítev -tve ž, pojm. (ı̑) carinjenje
  32. caríniti -im nedov. carínjen -a; carínjenje (í ı̑) kaj ~ blago na meji
  33. cestníniti -im nedov. cestnínjenje (í ı̑; ı̑) neobč. pobirati cestnino
  34. cíniti -im nedov. -èč -éča; cínjen -a; cínjenje (í ı̑) kositriti: kaj ~ jekleno pločevino; ~ preluknjano posodo
  35. cŕknjen -a -o (ȓ) neknj. pog.: ~ pes poginjen, poginul; poud. biti čisto ~ |zelo utrujen, zdelan| cŕknjenost -i ž, pojm. (ȓ) neknj. pog.
  36. činíti -ím in číniti -im nedov. číni -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it, činjèn -êna in čínjen -a; čínjenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ı̑ í; í ı̑) pokr. |čistiti omlačeno žito|
  37. čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ı̑/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ı̑/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen| čutíti se in čútiti se -im se (í/ı̑/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
  38. dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
  39. deformátor -ja m z -em člov. (ȃ) ~ duha |preoblikovalec, spreminjevalec| deformátorjev -a -o (ȃ)
  40. desetíniti -im nedov. desetínjenje (í ı̑) zgod. |pobirati desetino; dajati desetino|: kaj ~ vino; desetiniti komu/čemu ~ graščaku
  41. devaporácija -e ž, pojm. (á) |utekočinjenje|
  42. diskontinuíran -a -o (ı̑) pretrgan, prekinjen: ~ razvoj diskontinuíranost -i ž, pojm. (ı̑) pretrganost, prekinjenost
  43. diskontinuitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) pretrganost, prekinjenost: ~ dela
  44. dišáti -ím nedov. díši -íte, -èč -éča; díšal -ála; dišánje; (díšat) (á í) opojno ~; omilj. Salama že ~i |zaudarja|; dišati komu Cigareta mu ~i; poud. Delo mu ne ~i |ga ne mara|; dišati po kom/čem Soba ~i ~ dimu; poud. Zavrača vse, kar ~i ~ razkošju |je razkošno|; brezos. ~i ~ jabolkih; prakt.sp. ~i ~ snegu |Zdi se, da bo snežilo|; brezos. Iz kuhinje ~i
  45. dišáva -e ž (ȃ) dodajati jedem ~e; snov. žlička ~e; Iz kuhinje se širijo prijetne ~e prijeten vonj, duh
  46. divjína -e ž (í) iztrebiti ~o; skup. ~ prerašča dolino |divje rastlinje|
  47. dníniti -im nedov. dnínjenje (í ı̑) neobč. hoditi na dnino: ~ pri kmetih
  48. doigrávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; doigrávanje (ȃ) kaj ~ skladbo, prekinjeno partijo šaha
  49. drobtíniti -im nedov. drobtínjen -a; drobtínjenje (í ı̑) kaj ~ kruh
  50. ..e 1 -ega s. prip. obr. lastnost rdéče, sínje

   1 51 101 151 201 251 301  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA