Slovenski pravopis 2001

noč (151-200)

  1. nasnežíti -ím dov. nasnéžil -íla, nam. nasnežít/nasnežìt, nasnežèn -êna; nasnežênje; drugo gl. snežiti (í/ı̑ í) kaj Snežni top mora ~ sneg; brezos. nasnežiti česa Čez noč je nasnežilo snega do kolen
  2. nastopíti in nastópiti -im dov.; drugo gl. stopiti 2 (í/ı̑/ọ́ ọ̑) ~ na proslavi; ~ na televiziji; ~ kot priča; Nastopila je noč → Znočilo se je; Nastopila je zima → začela se je; nastopiti kaj pravn. ~ dopust, službo, kazen; nastopiti proti komu/čemu ~ ~ rasnemu razlikovanju |javno izraziti nasprotovanje|
  3. ne [ poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. ( pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti
  4. né.. 2 varianta nik. člen. ne.. (ẹ́) star. néčem |nočem|
  5. nekatéri 2 -a -o tudi nekatêri -a -o mnog. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikateri: ~ tuj človek je prespal pod našo streho; Ob bolnem otroku je prečula ~o noč nekatéri -ega tudi nekatêri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikateri: ~ je pri nas dobil jesti in streho nad glavo nekatéra -e tudi nekatêra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikatera: ~ je v zavetišču našla drugi dom
  6. néki 1 -a -o nedol. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Srečal sem ~o žensko; Prišel je ~ mlad moški; ~o letalo; ~ znanec |njegovega imena ne smem/nočem/ne morem izdati|; ~o nedeljo je bila prelepa jutranja zarja; ~ega lepega dne; ~ Podgoršek; To je lahko usodno za razvoj ○~ega naroda kakega
  7. nèpokójen -jna -o; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ̑) neobč. nemiren: ~a noč; biti čedalje bolj ~ nèpokójnost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑) neobč. nemirnost
  8. nèprespán -a -o; bolj ~ (ȅá) ~ ponočnjak; ~a noč nèprespánost -i ž, pojm. (ȅá)
  9. nèspèč -éča -e (ȅȅ ȅẹ́ ȅẹ́) ~ bolnik; ~e noči
  10. nežno.. prvi del podr. zlož. nežnočúten, nežnokóžen, nežnopôlt
  11. ..nji -a -e prip. obr. blížnji, dáljnji, spódnji, zgórnji; nekdánji, sedánji, zgódnji, sinóčnji, lêtošnji
  12. nójevski -a -o tudi nôjevski -a -o (ọ̑; ó) ~a farma; slabš. ~a politika |ki noče videti neprijetne resnice|
  13. nónstòp 2 nač. prisl. (ọ̑ȍ) žarg. |brez premora, nepretrgano|: poslovati ~; ~ podnevi in ponoči
  14. nosítelj -a m z -em člov. (ı̑) neobč.: ~i neba na velikonočno jutro; ~i srednjeveške kulture nosilci nosíteljica -e ž, člov. (ı̑) neobč. nosilka nosíteljev -a -o (ı̑) neobč. nosíteljičin -a -o (ı̑) neobč.
  15. nóter smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑) 1. gledati, stopiti ~; tja ~; poud. Pri enem ušesu mu gre ~, pri drugem ven |Ničesar ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; Fantje, le ~, ~ 2. knj. pog.: Travniki segajo ~ do jezera prav, čisto; iti daleč ~ v pragozd |zelo daleč|; delati ~ v noč prav; ●biti ~ notri
  16. o 2 [ poudarjeno ò] varianta predl. ob zlasti pred besedami na ustničnik, časovni ~ pol treh; ~ pravem času; ~ božiču; ~ veliki noči; šalj. ~ svetem nikoli |nikdar|
  17. ob [ poudarjeno òb] predl. I. z mest. 1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri 2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu 3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; ○~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev 4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób.. 1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen 2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči 3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
  18. objéti -jámem dov. objêmi -íte; objél -a, objèt/objét, objét -a; objétje; (objèt/objét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ dekle; ~ drevo; poud. Objela jih je noč |znočilo se je|
  19. oddolžíti se -ím se [u̯ž] dov. oddôlžil se -íla se, nam. oddolžít/oddolžìt; drugo gl. dolžiti (í/ı̑ í) komu/čemu za kaj ~ ~ gostiteljem za prenočišče; vznes. ~ ~ spominu velikega pesnika |spomniti se ga|; publ. ~ ~ za poraz |premagati nasprotnika, ki je v prejšnji tekmi zmagal|
  20. oddrdráti -ám dov.; drugo gl. drdrati (á ȃ) kaj Strojnica je oddrdrala rafal; poud.: ~ pesem |hitro, enolično povedati|; Vlak je oddrdral v noč |drdraje odpeljal| oddrdráti se -ám se (á ȃ) star. ~ ~ na Dunaj odpeljati se
  21. odpŕhniti -em dov. odpŕhnjen -a; odpŕhnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ pepel s suknjiča; Ptič je odprhnil v noč
  22. ohlájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ohlájanje (á) koga/kaj ~ prostor ohlájati se -am se (á) Zemlja se ponoči ~a; poud. Odnosi med njima se ~ajo |postajajo nepristni|; poud. ohlajati se do koga/česa Začel se je ohlajati do nje |postajati ravnodušen|
  23. omárica -e ž (ȃ) manjš.; nočna ~
  24. opráviti -im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago; star. opraviti koga obleči; opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga; nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo; poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|
  25. opustéti -ím dov. opústi -íte; -èl/-él -éla; opustênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Mesto je ponoči opustelo
  26. organizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; organizíranje (ı̑) kaj ~ delo; ~ svoje misli urediti; ~ tekmovanje; organizirati komu kaj ~ beguncem prenočišče → dobiti, priskrbeti organizírati se -am se (ı̑) v kaj ~ ~ ~ društvo včlaniti se
  27. ostájati -am nedov. -ajóč, -áje; ostájanje (á; ȃ) 1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ ob večerih doma; ~ pri kom čez noč; ~ pri učenju za drugimi zaostajati; Lepo vreme ~a |ne preneha biti, obstajati|; poud. ~ pri svoji trditvi |vztrajati|; ostajati komu Hrana jim ~a; izkupiček ~a njemu 2. pomožniški pomen ~a poštenjak; To ~a skrivnost; ~ buden; ~ brez kruha
  28. ostríči ostrížem dov., nam. ostríč/ostrìč; ostríženje; drugo gl. striči 2 (í) koga/kaj ~ otroka; ~ ovco; ostriči komu kaj ~ otroku nohte ostríči se ostrížem se (í) Noče se ostriči; ~ ~ na balin
  29. pádati -am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so; padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati; knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati; padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|
  30. pavlínček -čka m živ. (ı̑) |metulj|: dnevni ~; nočni ~i
  31. pétek -tka m (ẹ́) v noči od ~a na soboto; ver. veliki ~; poud. črni ~ |nesrečen, neuspešen dan|
  32. péti se pnèm se nedov. pnì se pníte se, pnóč se; pél se -a se, pét se/pèt se; (pét se/pèt se) (ẹ́ ȅ) neobč. ~ ~ po strmih skalah vzpenjati se; poud. Pobočje se strmo ~e |dviga|
  33. pírh -a m (í) |velikonočno poslikano jajce|
  34. planšaríja -e ž (ı̑) prenočiti v ~i
  35. po [ poudarjeno pò] predl. I. z mest. 1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi 2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico 3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov 4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti 5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka 6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu 7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó.. 1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé 2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje III. ob izpuščenem vezavnem sam. a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
  36. po.. [ poudarjeno pò] predp.; variante pó.. 2 (pógrad), pó.. 3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa I. izpredložna glag. 1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti 2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se 3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti 4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti 5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít
  37. podnévi čas. prisl. (ẹ̑) ~ potovati; poud. misliti na kaj ~ in ponoči |neprenehoma|
  38. pogrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogrínjanje (í) koga/kaj ~ mizo; Vso noč ~ otroka
  39. pohajkoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) nočni ~i pohajkoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) pohajkoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  40. pokônci 2 povdk. (ó) knj. pog. biti ~ do polnoči bedeti; poud. Pri iskanju zločinca je bila ~ vsa policija |je močno delovala|
  41. pôlharski -a -o [u̯h] (ȏ) ~a noč
  42. ponížati -am dov. -an -ana; ponížanje (ı̑) koga/kaj Ograjo je treba ~; ponižati koga pred kom ~ otroka pred prijatelji ponížati se -am se (ı̑) Gladina vode se je ponižala; ponižati se pred kom/čim Pred nikomer se noče ponižati; poud. Ponižal se je do izsiljevalca |postal je izsiljevalec|
  43. póstelja -e ž (ọ́) uleči se na, v ~o; otroška ~; knj. pog. cena za ~o v hotelu |za prenočevanje, prenočišče|; prakt.sp. preobleči ~o zamenjati posteljno perilo; omilj. Otrok moči ~o |opravlja malo potrebo v posteljo|; poud. Bolezen ga je prikovala na ~o |zaradi bolezni mora ležati|
  44. pôzno čas. prisl. -êj(š)e (ó; ȇ) ~ priti; oditi ~ popoldne; ~ v noč; pripeljati se uro pozneje; Tak ni bil ne prej ne pozneje; oddati nalogo najpozneje v enem letu
  45. pôznopoléten -tna -o (óẹ̑) pôznopolétni -a -o (ọ́ẹ̑) ~a noč
  46. právljičen -čna -o (á) poud. Noč v gozdu je bila ~a |zelo lepa| právljični -a -o (á) ~ motiv právljično -ega s, pojm. (á) doživeti kaj ~ega právljičnost -i ž, pojm. (á)
  47. prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari| prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka| práznost -i ž, pojm. (á)
  48. prebedéti -ím [bə] dov. prebedèn -êna; prebedênje; drugo gl. bedeti (ẹ́ í) kaj ~ noč
  49. prebedévati -am [bə] nedov. -ajóč; -an -ana; prebedévanje (ẹ́) kaj ~ noči
  50. prebíti 2 -bíjem dov. -íj -íjte; -íl -íla, -ít/-ìt, -ít -íta; prebítje; (-ít/-ìt) (í ı̑) kaj ~ noč pri prijateljih; ~ hudo preizkušnjo; poud. Ne more ~ brez nje |zdržati|

   1 51 101 151 201 251 301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA