noč (51-100)

51. ravnočŕten -tna -o; bolj ~ (ȓ) neobč. ~ pogled na vzgojo dosleden, načelen ravnočŕtni -a -o (ȓ) ~ vzorec ravnočŕtnost -i ž, pojm. (ȓ) neobč. doslednost, načelnost
52. raznočásen -sna -o (á) ~i dogodki raznočásnost -i ž, pojm. (á)
53. raznočásijski -a -o (ȃ) jezikosl. ~o jezikoslovje |diahrono jezikoslovje| raznočásijskost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl. |diahronost|
54. raznočásje -a s, pojm. (ȃ) jezikosl. |diahronija|
55. sinóči čas. prisl. (ọ̑) |včeraj zvečer|: ~ ob osmih; Že od ~ sneži
56. sinóčnji -a -e (ọ́; ọ̑) ~ pogovor
57. snóči čas. prisl. (ọ̑) |včeraj zvečer|
58. snóčnji -a -e (ọ́; ọ̑) ~ dogodek
59. splôšnočlovéški -a -o (ó/ȏẹ́) ~ problem
60. stavčnočlénski -a -o (ẹ̑) ~a analiza stavka
61. svetonôčen -čna -o (ó) svetonôčni -a -o (ó) ~a maša
62. Tísoč in êna nóč ~ ~ -e -í ž, stvar. i. (ı̑ é ọ̑ ı̑ é ı̑) |perzijska zbirka pravljic|
63. velikonôčen -čna -o (ó) velikonôčni -a -o (ó) ~ ponedeljek; ~i prazniki
64. velikonôčnica -e ž (ó) |rastlina|
65. Velikonôčni ôtok -ega -óka m, zem. i. (ó ó ó ọ́) |čilski otok v Tihem oceanu|: na ~em ~u
66. vsakonôčen -čna -o (ó) Zdravnikov obisk je ~ vsakonôčni -a -o (ó) ~ obisk
67. znočíti se -í se dov. znóčil se -íla se; drugo gl. nočiti se (í/ı̑ í) Popolnoma se je znočilo
68. àja nik. člen. (ȁ) knj. pog. ne: ~, nočem
69. àmpak ¹ prir. protiv. vez. (ȁ) Vem, ~ ne povem; ne jaz, ~ ti; Lep je, ~ drag; Je to resnično? -Je. Ampak zelo žalostno Vendar
70. bár ¹ -a m (ȃ) |nočni lokal; točilnica|
71. bedéti -ím [bə] nedov. -ì -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; bedênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ vso noč pri bolniku; neobč. bedeti nad kom/čim ~ ~ otroki paziti na otroke; skrbeti za otroke
72. bél ³ -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati| bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
73. blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojih blêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti
74. blízu ³ nepravi predl. z rod. (í) 1. mestovni prostorski sedeti ~ okna; šola ~ parka 2. časovni zaspati ~ polnoči; dnevi ~ poroda
75. blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti blodíti se in blóditi se -i se (í/ı̑/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo
76. brezmésečen -čna -o (ẹ̑) ~a noč brezmésečnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
77. brezsèn -snà m, pojm. (ə̏ ȁ) neobč. preždeti noč v ~u brez spanja
78. brezzvézden -dna -o (ẹ̑) ~a noč brezzvézdnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
79. brezzvézdnat -a -o (ẹ̑) brezzvezden: ~a noč
80. céhati -am nedov. -ajóč, -áje; céhanje (ẹ́; ẹ̑) neknj. ljud. ~ cele noči popivati, veseljačiti
81. celó člen. (ọ̑) 1. poudar. Prišel je ~ sosedov Jaka |to je nekaj posebnega|; Prodali so ~ hišo |poleg drugega| 2. dodaj. prepirati se in se ~ stepsti; poud. Ne hodi tja, ponoči še ~ ne |sploh, nikakor|
82. cŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; cŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) neknj. pog. Konji ~ajo poginjajo; nizk. Nočemo takole počasi ~ |umirati|; avt. žarg. Motor ~a ugaša
83. čez [ poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑) 1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti ^○~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb ^○~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti| 2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride 3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote 4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena 5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
84. čudapôln -a -o [u̯n] (ȏ ó ó) zastar. zelo lep, čudovit: ~a poletna noč
85. čúti ² čújem nedov. čúj -te, -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút, čút -a; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) pešaj. bedeti: ~ pri bolniku vso noč; čuti nad kom/čim ~ ~ otrokovim zdravjem paziti na, skrbeti za otrokovo zdravje
86. čuváj -a m s -em člov. (ȃ) nočni ~; ~ reda čuvar; pes ~ čuvájka -e ž, člov. (ȃ) čuvájev -a -o (ȃ)
87. dán ¹ dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑) 1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti 2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5. 3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma| 4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
88. dán.. prvi del sklopa (ȃ) dándánes, dáninnôčen, dánzadnéven
89. dežúren -rna -o (ȗ) biti ~ dežúrni -a -o (ȗ) ~ zdravnik; ~a služba dežúrni -ega m, člov. (ȗ) dežúrna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) nočna ~ dežúrnost -i ž, pojm. (ȗ)
90. diahrón -a -o [ija] (ọ̑) jezikosl. ‹ raznočasijski› diahróni -a -o [ija] (ọ̑) ~o jezikoslovje ‹ raznočasijsko jezikoslovje› diahrónost -i [ija] ž, pojm. (ọ̑) jezikosl. ‹ raznočasijskost›
91. diahróničen -čna -o [ija] (ọ́) redk. diahron diahrónični -a -o [ija] (ọ́) ~o jezikoslovje ‹ raznočasijsko jezikoslovje› diahróničnost -i [ija] ž, pojm. (ọ́) redk. diahronost
92. diahroníja -e [ija] ž, pojm. (ı̑) jezikosl. ~ pri obravnavi jezika ‹ raznočasje›
93. dramíti in drámiti -im nedov. drámi -te in -íte, -èč -éča; drámil -íla, drámit, drámljen -a; drámljenje; (drámit) (í/ı̑/á á) koga/kaj ~ otroke iz spanja; star. ~ nočni mir motiti; poud. dramiti komu kaj ~ pisatelju domišljijo |vzbujati| dramíti se in drámiti se -im se (í/ı̑/á á) ~ ~ iz spanca prebujati se; poud. V njem se ~i hrepenenje |nastaja, budi|
94. drugàm drug. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Tu mi ni všeč, šla bom kam ~; Nikamor ~ noče, samo domov si želi; obrniti pogovor ~ |na druge stvari|
95. dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ^●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari| dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2 h; ob 2.00| dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
96. dvanájst ² -ih glav. štev. (ȃ) ~ apostolov; ~ mesecev; plačati v ~ih obrokih dvanájst -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) Od ~ih je ostal eden; nečlov. ob ~ih (ponoči) |ob 24. uri; ob 24 h; ob 24.00|
97. dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem dvígati se -am se (í ı̑; ı̑) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se
98. dvígniti -em dov. dvígnjen -a (í ı̑) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti; poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati; ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati; poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki dvígniti se -em se (í ı̑) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel; Temperatura se je dvignila zvišala
99. ekvinókcij -a m z -em (ọ́) enakonočje
100. ekvinókcijski -a -o (ọ́) enakonočen

   1 51 101 151 201 251 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani