Slovenski pravopis 2001

noč (101-150)

  1. ..en 1 -na -o prip. obr. 1. 'snovnost' jábolčen, maréličen 2. 'stanje' blóden, negíben 3. 'uporabnost, namenjenost' vzgójen 4. 'možnost' brálen, dopústen, kóven, premíčen, prevózen 5. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' čústven, drúžben, molítven, premostítven 6. 'jasnejša uvrstitev med pridevnike' bojéčen, čujéčen 7. 'pridevniki iz prislovov' odvèčen, opólnočen, podnéven, ponôčen, takráten
  2. enako.. prvi del podr. zlož. enakoméren, enakovréden; enakonóčje, enakoprávnost
  3. gledé nepravi predl. z rod. (ẹ́/ẹ̑) predpisi ~ dohodnine; urediti ~ prenočišč
  4. glúh -a -o tudi glúh -a -ó; glúšji (ȗ ú ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ človek; poud.: ~ telefon |ki ne dela|; ~ udarec |top|; ~a noč |tiha, mirna|; redk. ~o klasje prazno, jalovo; biti ~ na levo uho; poud. gluh za koga/kaj ~ ~ nasvete |ne poslušati jih|; ~ ~ bolečino |neobčutljiv, brezčuten| glúhi -a -o (ú) ~ naboj glúhi -ega m, člov. (ú) zavod za ~e glúhost -i tudi gluhóst -i ž, pojm. (ú; ọ̑)
  5. glúšec -šca m z -em člov. (ȗ) |gluh človek|; poud. Dopovej ~u, če moreš |človeku, ki noče razumeti česa| glušíca -e ž, člov. (í) glúščev -a -o (ȗ) glušíčin -a -o (ı̑)
  6. godováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; godovánje; (-àt) (á ȗ) Ne vem, kdaj ~uje; ~ pozno v noč
  7. grdôba -e ž, pojm. (ó) star.: grdost, grdota; malovrednost, pokvarjenost; člov., slabš. Ta ~ se je celo noč potepal(a) |malovreden človek|
  8. grozíti -ím nedov. grôzi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; grozênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) komu/čemu z/s čim ~ nasprotniku s pestjo; Cesti ~i plaz; groziti koga Samota jo ~i; ~i epidemija grozíti se -ím se (í/ı̑ í) star. koga/česa ~ ~ nočnega dela bati se; star. groziti se nad kom/čim zgražati se, jeziti se
  9. hčí hčére ž -i hčér -i -jo; -i -á -áma -i -àh -áma; -e -á -àm -e -àh -ámi člov. (ı̑ ẹ̑) ~ edinka; šalj. Evina ~ |ženska|; olepš. ~e noči |vlačuge, prostitutke|; pesn. ~ planin Soča hčérin -a -o (ẹ̑)
  10. hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvı̑ čtı̑, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo| hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
  11. ..i 5 prisl. prip. obr. 1. mestov. prostor. gôri, dôli, nótri 2. čas. jútri, dávi, podnévi, ponôči 3. nač. rítenski, zádenjski, slovénski, prijáteljski, némški
  12. in 2 [ poudarjeno ín] prir. vez. 1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev| 2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar| 3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|
  13. ivánjski -a -o (ȃ) pokr. kresen: ~a noč
  14. izména -e ž (ẹ̑) delo v nočni ~i; uspeh dopoldanske ~e |skupine delavcev|
  15. izpásti -pádem dov., nam. izpàst; drugo gl. pasti 1 (á; á ȃ) Vratca pri peči so izpadla; Tekmovalec je izpadel iz tekmovanja |se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje|; knj. pog. Podrobnosti so mi že izpadle |jih nimam več v spominu, v zavesti|; publ. Ponoči je izpadla tudi toplarna prenehala delovati; S svojim nastopom ●je izpadel grobo učinkoval, deloval; Stvar ●je slabo izpadla se je slabo izšla, končala
  16. izprazníti in izprázniti -im dov. izpráznjenje; drugo gl. prazniti (í/ı̑/á á) kaj ~ posodo, poštni nabiralnik; poud.: Ponoči so izpraznili blagajno |ukradli denar iz blagajne|; Proti njemu je izpraznil pet strelov |izstrelil| izprazníti se in izprázniti se -im se (í/ı̑/á á) V podjetju se je izpraznilo nekaj mest; Akumulator se je izpraznil
  17. jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) 1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo| 2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi
  18. kabarét -a m (ẹ̑) |nočno zabavišče s programom|; slovstv. napisati ~ |zabavno odrsko delo|
  19. káhla -e ž (ȃ) neknj. pog.: nočna posoda; pečnica
  20. káhlica -e ž (ȃ) manjš.; neknj. pog.: ( keramična ploščica); sedeti na ~i na nočni posodi
  21. katránasto primer. prisl. (ȃ) poud. ~ črna noč |zelo|
  22. klamáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč; -àl -ála; klamánje; (-àt) (á ȃ) poud. ~ proti domu |počasi, nerodno hoditi|; pokr. gor. klamati o čem ~ vso noč o lovu sanjati, blesti
  23. kólikor kóli 1 tudi kólikorkóli ozir. poljubn. količ. zaim. zv. (ọ̑ ọ̑) Pri ~ ~ hišah prosim za prenočitev, pri nobeni me ne sprejmejo
  24. kómaj 1 prisl. (ọ̑) 1. nač. ~ dohajati koga; ~ nositi breme 2. mer. segati ~ do pasu; star ~ deset let; ~ viden smehljaj 3. čas. Kam odhajaš, saj si ~ prišel |nedolgo tega|; Sneg je ~ skopnel, noči so še mrzle kómaj -- m (ọ̑) Skoraj ni nikoli zajca ujel, ~ pa ga je
  25. krók -a m, pojm. (ọ̑) knj. pog., poud. |nočno popivanje|
  26. krókar -ja m s -em živ. (ọ̑) gnezdo ~a; člov., slabš. |napovedovalec slabega, neprijetnega|; poud. |udeleženec nočnega popivanja| krókarjev -a -o (ọ̑)
  27. krokaríja -e ž, pojm. (ı̑) knj. pog., poud. |nočno popivanje|
  28. krókati -am nedov. -ajóč, -áje; krókanje (ọ̑) knj. pog., poud. ~ s prijatelji pozno v noč |popivati|
  29. ležíšče -a s (í) vstati z ~a; cena za ~ |za prenočevanje, prenočišče|; zajčje ~; ~ premoga nahajališče; ~ za žarnico |mesto pritrditve|; grad. ~ strešne konstrukcije
  30. lomíti lómim nedov. lômi -íte, -èč -éča; lômil -íla, lômit, lómljen -a; lómljenje; (lômit) (í/ı̑ ọ́) kaj ~ kruh; ~ kamenje |pridobivati|; publ. ~ stare, preživele nazore odpravljati, premagovati; publ. lomiti kopja za kaj, z/s kom bojevati se; fiz. Prozorno telo ~i svetlobo |odklanja|; slabš. ~ angleščino |slabo govoriti|; lomiti koga Božjast ga ~i; poud. Jeza ga ~i |Zelo je jezen|; brezos., poud. Kar ~i jih od smeha |Zelo se smejejo| lomíti ga lómim ga (í/ı̑ ọ́) knj. pog., poud.: ~ ~ celo noč |počenjati neumnosti, veseljačiti|; ~ ~ pri šolski nalogi |delati napake| lomíti se lómim se (í/ı̑ ọ́) Črta se ~i; neobč., poud. ~ ~ v sebi |izgubljati moč, trdnost|
  31. magári 2 verjetn. člen. (ȃ) neknj. ljud. tudi, celo: Čakal te bom ~ do polnoči
  32. márati -am nedov. -ajóč, -áje; máranje (ȃ) navadno z nikalnico koga/kaj Tega človeka ne ~ajo; ne ~ mleka; poud. Ne ~a otroka |Noče zanositi, roditi|; poud. marati za koga/kaj Nihče ne ~a ~ njegove ideje |se ne zmeni zanje|; poud. Tako dekle bi vsak maral za ženo |imel rad za ženo|; z nedoločnikom Danes ne ~a jesti |noče|; Ne bi maral biti gospodar v tej hiši; Ne ~am, da odideš tako zgodaj márati se -am se (ȃ) Ta dva človeka se ne ~ata; star., s smiselnim osebkom marati se komu Ni se jim maralo delati dalo; star. Kaj se ~a, bom pa lenaril |izraža nezanimanje, neprizadetost|
  33. màrsikàk -a -o mnog. lastn. zaim. (ȁȁ) marsikateri: prejokati ~o noč; ~a ruta mi je všeč, modra, rumena, rdeča
  34. màrsikàkšen -šna -o mnog. kak. zaim. (ȁȁ) marsikateri: ~o neumnost je že napravil; prejokati ~o noč; ~a ruta ji je všeč, modra, rumena, rdeča
  35. màrsikatéri -a -o mnog. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑) 1. vrst. V ~em oziru ga prekaša 2. količ. prečuti ~o noč; ~o mesto je tedaj zgorelo màrsikatéri -ega m, člov. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi se vojski rad izmuznil màrsikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi ga vzela, če bi imel več pod palcem; nečlov., knj. pog. ~o reči v veseli družbi povedati več domislic, šal
  36. mazálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ strojev; poud. Nočni ~i so oskrunili spomenik mazálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) mazálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  37. med [ poudarjeno mèd] predl. I. z or. 1. mestovni prostorski a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom 2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami 3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd.. 1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje 2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše
  38. meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́) 1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti 2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
  39. mésečen -čna -o [sə] (ẹ̑) ~ človek; ~a noč mésečni -a -o [sə] (ẹ̑) ~a vozovnica mésečna -e [sə] ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. kupiti ~o mesečno vozovnico mésečnost -i [sə] ž, pojm. (ẹ̑)
  40. metúlj -a m z -em živ. (ú) loviti ~e; dnevni, nočni ~i; člov., poud. Ta ~ se vrti okrog tajnice |lahkoživec, prilizovalec|
  41. miníti mínem dov. míni -íte; miníl -a (í; ı̑) Polnoč je minila; To bo minilo samo od sebe prenehalo; miniti koga/kaj Navdušenje jih je minilo; neobč. ~ mestno obzidje iti mimo; brezos., poud. Jih bo že minilo
  42. mistêrij -a m z -em (é) uprizoriti ~ |srednjeveško dramsko delo|; antični ~i |skrivni verski obredi|; ~ velike noči skrivnost; ~ življenja skrivnost, nedoumljivost
  43. mojstríti -ím nedov. môjstri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; mojstrênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) neobč. koga/kaj ~ svoja čustva obvladovati, premagovati; Noč in dan so ga mojstrili učili, urili
  44. môlk -a [u̯k] m, pojm. (ȏ) popoln ~; počastiti z enominutnim ~om; publ. kulturni ~ med NOB; poud.: zaviti se v ~ |vztrajno molčati|; ukazati ~ o čem |da se o čem ne govori|; ~ noči |tišina, mir|
  45. monóm -a m (ọ̑) mat. enočlenik
  46. môra -e ž, pojm. (ó) ~ ga tlači; nočna ~; člov., slabš. Ta ~ je vse pokvaril(a) |nadležen, vsiljiv človek|
  47. n.. varianta člen. ne v zvezi s hočem, imam nóčem, nímam
  48. na [ poudarjeno nà] predl. I. z mest., nasprotnostni par je z z rod. 1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro 2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov 3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem 4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko 5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja 6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik 7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná.. 1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo 2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic 3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč 4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo 5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
  49. nacépati -am tudi nacêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. Čez noč je z dreves nacepalo veliko hrušk |popadalo| nacépati se -am se tudi nacêpati se -am se (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. Nacepalo se je kar nekaj ljudi |v presledkih prišlo|
  50. namŕzniti -em dov. namŕznjen -a; namŕznjenje (ŕ ȓ) Sadje je čez noč namrznilo

   1 51 101 151 201 251 301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA