Slovenski pravopis 2001

noč (251-300)

  1. slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ı̑) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost| slíšati jih -im jih (í ı̑) knj. pog., poud. |biti oštet| slíšati se -im se (í ı̑) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
  2. slúžba -e ž (ȗ) sprejeti koga v ~o; voziti se v ~o; biti brez ~e; biti v diplomatski ~i; gorska reševalna ~; nočna ~; delo posameznih služb v podjetju; knj. pog.: zamuditi ~o začetek delovnega časa; čakati koga pred ~o |pred stavbo|; imeti pet let ~e |pet let delovne dobe|; ver. ~ božja |maša|; pojm., redk. ~ resnici, domovini služenje
  3. smrdéti -ím nedov. smŕdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; smrdênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pokvarjena hrana ~i; smrdeti komu Cigarete ji ~ijo; poud. Učenje mu ~i |noče se učiti; nerad se uči|; brezos. Iz ust mu ~i; smrdeti po čem Smrdel je po znoju; brezos. V kuhinji ~i ~ česnu
  4. sobóta -e ž (ọ́) priti v ~o; ob ~ah ne dela; noč na ~o; ver. velika ~ |velikonočna sobota|
  5. spáti spím nedov. spì spíte, spèč spéča; spál -a, spát; spánje; (spàt) (á í) ~ vso noč; mirno ~; ~ kot klada, polh; dati otroke spat; poud. Pozimi rastline ~ijo |počivajo|; z notranjim predmetom spati kaj ~ globoko spanje; poud. ~ spanje pravičnega |mirno, trdno spati|; omilj. spati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom| spáti se spí se (á í) neobč. komu ~i ~ mi zaspan sem
  6. splôšno.. 1 prvi del podr. zlož. (ó/ȏ) |vse| splôšnočlovéški, splôšnodržáven, splôšnoslovánski
  7. spočíti se spočíjem se dov. spočítje; drugo gl. počíti (í ı̑) ~ ~ čez noč; ~ ~ od dela spočíti si spočíjem si (í ı̑) kaj ~ ~ noge
  8. spôved -i ž, pojm. (ȏ) ver.: iti k ~i; velikonočna ~
  9. spúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spúščanje (ú) koga/kaj ~ zastor; ~ ljudi v dvorano; ~ tekočino v ozkem curku izpuščati; ~ zapornike iz ječe izpuščati spúščati se -am se (ú) ~ ~ po stopnicah v klet; poud. Noč se ~a |Noči se|; poud. spuščati se v kaj ~ ~ ~ beg |začenjati bežati|
  10. srečávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; srečávanje (ȃ) srečevati: koga/kaj ~ same znance srečávati se -am se (ȃ) srečevati se: z/s kom/čim Noče se več srečavati z njimi; publ. ~ ~ s težavami imeti težave
  11. srédi 2 nepravi predl. z rod. (ẹ́) 1. ~ deske izvrtati luknjo; izgovor črke l ~ besede; ~ ceste poteka nepretrgana črta; poud. ostati ~ poti |ne dokončati, ne opraviti začetega| 2. poud. biti sam ~ tujine |v tujini| 3. končati delo ~ aprila; zbuditi se ~ noči; poud. To se je zgodilo ~ belega dne |podnevi; vpričo vseh|; zmotiti koga ~ dela; publ. biti ~ dogajanja, življenja v središču
  12. sréž -a m s -em snov. (ẹ̑) ~ se je naredil čez noč
  13. stíska -e ž, pojm. (ı̑) priti v ~o; živeti v ~i; stanovanjska ~; ~ za prenočišča, s prenočišči
  14. stráh 1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
  15. stráža -e ž, člov. (á) ~ je prijela vlomilca; častna ~; predsednikova telesna ~; pojm. konec, začetek ~e; iti na ~o; biti, stati na ~i; dnevna, nočna ~
  16. stražár -ja m s -em člov. (á) nočni ~; telesni ~; ~ pred vhodom stražárka -e ž, člov. (á) delo ~e; neobč. ~ ognja v templju varuhinja; nečlov. (čebela) ~ stražárjev -a -o (á)
  17. stražáriti -im nedov. stražárjenje (á ȃ) žarg. ~ vso noč biti na straži
  18. svatováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; svatovánje; (-àt) (á ȗ) ~ pozno v noč
  19. sveto.. 2 prvi del podr. zlož. |svet, svetnik| svetohlínec, svetoánski, svetogrêgorski, svetonôčen, svetopísemski, svetoskrúnski
  20. Šeherezáda -e ž, oseb. i. (ȃ) |pripovedovalka iz Tisoč in ene noči|
  21. šentjánževski -a -o [še in šə] (á) ~a noč
  22. šentjernêjski -a -o [še in šə] (ȇ) zgod. ~a noč
  23. taísti -a -o ist. zaim. (ı̑) neobč.: Spet ga je ustavil ~ policist isti; Izuma nočejo patentirati, čeprav ~ proizvod uvažajo prav ta
  24. takó 6 člen. (ọ̑) 1. presoj. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno| 2. navez. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
  25. tik [ poudarjeno tík] mer. prisl. 1. mestov. prostor. taboriti ~ ob morju; hoditi, peljati ~ za kom; ~ za oglom; knj. pog. imeti kaj ~ pred nosom zelo blizu 2. čas. prekiniti predavanje ~ pred koncem; vrniti se ~ pred nočjo; knj. pog. biti ~ pred zdajci |neposredno pred odločitvijo, začetkom|
  26. tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ı̑) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga tísti -ega m, člov. (ı̑) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ı̑) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk| tísto -ega s, pojm. (ı̑) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
  27. tréskati -a nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tréskanje (ẹ́; ẹ̑) 1. Ponoči je treskalo; treskati v koga/kaj V samotna drevesa rado ~a 2. os., poud. Granate ~ajo |dajejo močne, rezke glasove|; poud. treskati koga/kaj ~ nasprotnika z vso močjo |močno udarjati, tolči|; poud. treskati koga/kaj po čem ~ vsiljivca po hrbtu |močno udarjati, tolči|; poud. treskati ob kaj Valovi ~ajo ~ čoln |silovito zadevajo|; poud. treskati z/s čim ~ z vrati |silovito loputati|
  28. ubíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ubíjanje (í) koga/kaj ~ kače; ~ ljudi s strupi; poud.: Vročina ga ~a |mu jemlje življenjsko moč|; ~ komu veselje do dela |jemati|; poud. ubijati kaj z/s čim ~ dolgčas s klepetom |kratkočasiti se|; ~ si glavo s čim |veliko razmišljati o čem| ubíjati se -am se (í) Padali so v prepade in se ubijali; poud. ~ ~ od jutra do noči |težko, naporno delati|; poud. ubijati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroke |težko, naporno delati|; poud. ubijati se z/s kom/čim ~ ~ z delom |težko, naporno delati|
  29. usíriti -im dov. usírjen -a; usírjenje (í ı̑) kaj ~ mleko usíriti se -im se (í ı̑) Mleko se noče usiriti
  30. uteléšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uteléšanje (ẹ́) koga/kaj ~ svoje estetske nazore v romanu; neobč. ~ dramske osebe upodabljati, predstavljati; neobč. utelešati kaj za koga/kaj Za otroke je oče utelešal modrost predstavljal uteléšati se -am se (ẹ́) v koga/kaj Ponoči so se njene želje utelešale v privide
  31. včéraj čas. prisl. (ẹ́) ~ so bili na izletu; ~ opoldne, zjutraj; ~ zvečer sinoči; od ~ do danes; poud.: Ljudje, ki smo jim še ~ pomagali, nas ne poznajo več |v bližnji preteklosti|; Ne podcenjujte jih, ti niso od ~ |niso neizkušeni, naivni| včéraj -- m, pojm. (ẹ́) pozabiti na svoj ~ |na svojo preteklost|
  32. večeríti se -í se nedov. večêri se -íte se, -èč se -éča se; večéril se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ı̑ í) ~i ~, kmalu bo noč
  33. vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ı̑ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ı̑) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota| véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ı̑) premoč ~ih nad malimi vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ı̑) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ı̑) storiti kaj ~ega na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ı̑) ~ ~ trgovati z žitom po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ı̑) ~ ~ pospraviti po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
  34. veliko.. 1 prvi del podr. zlož. |velik| velikomeščàn; velikonôčen, velikosvétski
  35. vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij| veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
  36. veseljáčiti -im nedov. veseljáčenje (á ȃ) z/s kom ~ s prijatelji pozno v noč
  37. véšča -e ž (ẹ́) |nočni metulj|; člov., slabš. |hudobna ženska|; star. čarovnica
  38. vrèd prisl. (ȅ) v zvezi z z 1. nač. vrniti dolg z obrestmi ~ 2. čas., star. Z nočjo ~ je nastopil mraz hkrati
  39. vstajênje -a s, pojm. (é) ver. verovati v ~; vznes. ~ naroda |ozaveščenje|; števn. imeti ~ na veliko noč zjutraj; iti, zvoniti k ~u
  40. vzbrstéti -ím dov. vzbrstênje; drugo gl. brsteti (ẹ́ í) Grmovje je čez noč vzbrstelo
  41. vzcvêsti vzcvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Tulipan ~e; poud.: Dekle je čez noč vzcvetlo |postalo lepega, zdravega videza|; V deželi ~e umetnost |dobro uspeva|; prim. vzcvèsti, vzcveteti
  42. vzhodíšče -a s (í) zvezdosl. |mesto vzhajanja Sonca ob enakonočju|
  43. vžgáti 1 vžgèm dov., 3. os. mn. vžgêjo tudi vžgó, nam. vžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj Strela ~e seno; ~ motor; star. ~ svetilko prižgati; Avtomobil noče ~; poud. Knjiga je vžgala |je imela velik učinek, uspeh| vžgáti se vžgèm se (á ȅ) Suha slama se hitro ~e; poud. V njem se ~e hrepenenje |se hitro pojavi|
  44. z 3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž 1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim 2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3 3. a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti 4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem 5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
  45. za 1 [ poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?| 2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro 3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom 4. načinovni leto ~ letom 5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo 6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo 7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat 2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ○vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke 3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža 4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti 5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
  46. zabrbljáti -ám dov. zabrbljánje; drugo gl. brbljati (á ȃ) kaj ~ nekaj besed; poud. Voda v loncu je zabrbljala |brbotajoč zavrela| zabrbljáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ pozno v noč |zaklepetati se|
  47. zacéliti -im in zacelíti in zacéliti -im dov. zacéljenje; drugo gl. celiti (ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ rano z mazilom zacéliti se -im se in zacelíti se -im se in zacéliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) Razjeda se noče zaceliti; brezos. zaceliti se komu Še zdaj se mu ni zacelilo
  48. zahodíšče -a s (í) zvezdosl. |mesto zahajanja Sonca ob enakonočju|
  49. zaigráti -ám dov. zaigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj ~ ljubimca v drami; ~ skladbo; ~ denar; poud. ~ ugled, zaupanje |zapraviti|; zaigrati na kaj ~ ~ harmoniko; zaigrati komu kaj ~ poslušalcem nekaj melodij; poud. zaigrati komu Mišice na licih so mu zaigrale |razveselil, razburil se je| zaigráti jo -ám jo (á ȃ) knj. pog., poud. komu/čemu |povzročiti težave, neprijetnosti| zaigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ pri šahu vso noč
  50. zaménjati tudi zamenjáti -am in zaménjati -am dov. zaménjanje; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar v banki; ~ igralca med tekmo; ~ poklic; poud. Tišino je zamenjal hrup |tišini je sledil|; zamenjati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; knj. pog. ~ dan za noč |spati podnevi in biti buden ponoči|; ~ soseda za vlomilca zamenjati koga/kaj z/s kom/čim ~ tujca z nekom drugim

   1 51 101 151 201 251 301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA