noč (201-250)

201. prečeméti -ím [čə] dov. prečemèn -êna; prečemênje; drugo gl. čemeti (ẹ́ í) kaj ~ noč
202. prečŕn -a -o (ŕ) ~a barva las; poud. ~a noč |zelo črna|
203. prečúti -čújem dov., nam. prečút/prečùt; prečútje; drugo gl. čuti 2 (ú ȗ) pešaj. prebedeti: kaj ~ vso noč
204. pred [ poudarjeno prèd] predl. I. z or. 1. mestovni prostorski vodnjak ~ magistratom; sedeti ~ hišo; zunaj ~ palačo 2. časovni ~ tremi urami; noč ~ torkom; jemati zdravila ~ jedjo; vrniti se ~ poldnevom; ~ ^●dvemi leti pred dvema letoma 3. načinovni 100 metrov preteče ~ vsemi 4. vezljivostni strah ~ smrtjo; varen ~ dežjem; skrivati se ~ ljudmi; biti ~ tekmeci II. s tož., v zvezi z navezno obliko préd.. 1. smerni prostorski stopiti ~ mater; postaviti avto ~ izhod; poud. postaviti družino ~ vrata |izseliti iz stanovanja|; Ne postavljaj tega prédme, zastar. pred mé 2. vezljivostni uvrstiti se ~ favorita; zriniti se ~ vse druge
205. pred.. [ poudarjeno prèd] predp.; varianta prêd.. (prêdlog) po umiku naglasa I. izpredložna glag. 1. 'sprednjost' predročíti, predstáviti, predložíti, predsedováti 2. 'domnevanje' predvidévati, predpostáviti 3. 'obvezujočost' predpísati II. izpredložna imenska predpúst, prednámec, predjúžnik, predpôldan, prednóžka, predméstje, Predmêja, predmésten, predsmŕten, predvčérajšnji, predzádnji, predsinóči III. izpodstavna predsédnik, predstáva, predklòn, predpostávka, predpís, predpusten
206. prefantováti -újem dov.; drugo gl. fantovati (á ȗ) poud. kaj ~ vso noč |prebiti, preživeti v fantovski družbi|
207. preječáti -ím dov. preječánje; drugo gl. ječati (á í) kaj ~ noč
208. prejókati tudi prejokáti -am in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov. prejokánje tudi prejókanje; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) kaj ~ noč; neobč., z notranjim predmetom prejokati kaj ~ veliko solz
209. prekášljati -am dov. -an -ana; prekášljanje (ȃ) kaj ~ vso noč
210. préko prisl. (ẹ̑) neobč. 1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ s čolnom; tam ~; žarg. spraviti koga ~ |ilegalno v tujino| 2. mer. ostati na zabavi do polnoči in še ~ dalj
211. prekričáti -ím dov. prekričánje; drugo gl. kričati (á í) koga/kaj ~ sogovornika; poud. ~ vso noč |kriče prebiti|
212. prekrókati -am dov. -an -ana; prekrókanje (ọ̑) knj. pog., poud. kaj ~ noč |popivajoč prebiti|
213. prekvartáti -ám dov. prekvartánje; drugo gl. kvartati (á ȃ) poud. kaj ~ vso noč |kvartajoč prebiti|
214. prelíti -líjem dov., nam. prelít/prelìt; prelítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ mleko iz lonca v kozico; preliti kaj v kaj poud. ~ čustva v verze |izraziti čustva v pesmi|; ~ zvonove v topove pretopiti; preliti kaj z/s čim ~ testenine z omako; neobč. preliti koga Prelil ga je mrzel pot oblil; Strah ga je prelil obšel prelíti se -líjem se (í) Voda se ~e po posodi; poud. preliti se v kaj Dan se ~e v noč |preide|
215. premolíti -mólim dov.; drugo gl. moliti 1 (í/ı̑ ọ́) kaj ~ vse noči; premoliti za koga/kaj veliko ~ ~ bolnika
216. prenekatéri -a -o tudi prenekatêri -a -o mnog. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) poud. ~o noč je prebedela |marsikatero|
217. prepít -a -o (ı̑) poud.: ~a noč |prebita ob popivanju|; biti ves ~ |zelo pijan| prepítost -i ž, pojm. (ı̑) poud.
218. prepíti -píjem dov., nam. prepít/prepìt; drugo gl. piti (í) poud. kaj ~ vse noči |prebiti ob popivanju| prepíti se -píjem se (í) Žival se je prepila
219. preplésati in preplesáti -pléšem dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ noč
220. presedévati -am nedov. -ajóč; -an -ana; presedévanje (ẹ́) poud. kaj ~ popoldneve na vrtu |sedeč preživljati|; poud. presedevati pri čem ~ cele noči pri knjigah |brati, študirati|
221. presmrčáti -ím dov.; drugo gl. smrčati (á í) kaj ~ noč
222. prespáti -spím dov., nam. prespàt, prespán -a; prespánje; drugo gl. spati (á í) kaj ~ noč; poud. ~ razočaranje |preboleti|; ~ dogovorjeno uro; ~ doma prespáti se -spím se (á í) ~ ~ po ponočevanju
223. pretarokírati -am dov. -an -ana; pretarokíranje (ı̑) poud. |igraje tarok preživeti|: kaj ~ noč
224. pretulíti in pretúliti -im dov.; drugo gl. tuliti (í/ı̑/ú ú) kaj Volkovi so noč pretulili; poud. Vihar je pretulil njihove besede |preglasil|
225. preučíti -ím dov. preúčil -íla, nam. preučít/preučìt; drugo gl. učiti (í/ı̑ í) koga/kaj ~ invalida; znanstveno ~ pojav preučíti se -ím se (í/ı̑ í) poud. cele noči se je preučil |prebil ob učenju|
226. prevasováti -újem dov. prevasovánje; drugo gl. vasovati (á ȗ) kaj ~ noč
227. preveseljáčiti -im dov. -en -ena; preveseljáčenje (á ȃ) kaj ~ noč
228. previháriti -im dov. previhárjen -a; previhárjenje (á ȃ) poud. kaj ~ krizo |premagati|; ~ noč |hrupno zabavajoč se preživeti jo|
229. previséti -ím dov. previsèn -êna; drugo gl. viseti (ẹ́ í) kaj ~ noč v steni
230. prevzdihováti -újem dvovid.; drugo gl. vzdihovati (á ȗ) kaj ~ noč
231. prežárjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prežárjanje (á) kaj Bliski ~ajo noč; neobč. prežarjati koga ~a ga volja do dela navdaja
232. preždéti -ím dov.; drugo gl. ždeti (ẹ́ í) kaj Noči ni prespal, ampak jo je samo preždel; poud. Vojno je preždel doma |preživel|
233. pribásati se -bášem se tudi pribásati se -básam se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se tudi -i se -ite se; -al se -ala se tudi -ála se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. zriniti se, preriniti se: ~ ~ skozi vrata pribásati jo -bášem jo tudi pribásati jo -básam jo (á ȃ; á ȃ) knj. pog., poud. |priti, prispeti|: ~ ~ pozno ponoči
234. približeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; približevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj komu/čemu ~ moderno umetnost ljudem; približevati kaj k/h čemu ~ sliko k očem približeváti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ cilju; Noč se ~uje
235. priblodíti in priblóditi -im dov. priblódenje; drugo gl. bloditi (í/ı̑/ọ́ ọ́) pozno ponoči ~ do kmetije
236. prikázen -zni ž, člov. (ȃ) polnočna ~; izginiti kot ~
237. priklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priklépanje (ẹ̑) ~ psa čez noč; priklepati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase |preveč navezovati|
238. prikolovrátiti -im dov. prikolovrátenje (á ȃ) poud. |nespretno, opotekaje se priti|: ponoči ~ domov
239. priporočíti -ím dov. priporôči -íte; priporóčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) komu/čemu koga/kaj ~ komisiji kandidata; ~ učenje tujih jezikov priporočíti se -ím se (í/ı̑ í) komu ~ ~ zdravniku; priporočiti se pri kom za kaj ~ ~ ~ prijatelju za prenočišče
240. pritakníti in pritákniti -em dov. pritákni -te in -íte; pritáknil -íla, pritáknit, pritáknjen -a; pritáknjenje; (pritáknit) (í/ı̑/á á) kaj k/h čemu ~ flavto k ustom; poud. pritakniti komu/čemu kaj ~ politiku sumljivo preteklost |pripisati|; ~ številki pet še ničlo |dodati| pritakníti se in pritákniti se -em se (í/ı̑/á á) koga/česa ~ ~ česa s prsti dotakniti se; poud.: Dela se še ~e ne |ga noče opravljati|; Pritaknila se ga je bolezen |zbolel je|; poud. pritakniti se komu Na cesti se mu je pritaknil neznanec |pridružil|
241. procésija -e ž (ẹ̑) velikonočna ~; ~ za dež; iti za ~o, v ~i; poud. ~ mravelj |dolga vrsta|
242. ráglja -e ž (ȃ) velikonočna ~; člov., slabš. |klepetav človek|
243. ravno.. prvi del podr. zlož. ravnokrílec, ravnotéžje, ravnočŕten, ravnodúšen
244. razboléti -ím dov. razbolèn -êna; razbolênje; drugo gl. boleti (ẹ́ í) koga/kaj Mazilo je rano razbolelo; neobč. Ta novica ga bo še bolj razbolela razboléti se -ím se (ẹ́ í) Grlo se je čez noč razbolelo
245. raziskríti -ím dov. razískril -íla, nam. raziskrít/raziskrìt, raziskrèn -êna; raziskrênje; drugo gl. iskriti se (í/ı̑ í) poud. |povzročiti, da se kaj iskri|: kaj ~ kremen raziskríti se -ím se (í/ı̑ í) poud. Ponoči se je morje raziskrilo |je fluoresciralo|
246. razodét -a -o (ẹ̑) poud. ~a resnica |očitna, neprikrita|; biti vso noč ~ razodétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
247. razsévati ² -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razsévanje (ẹ́) neobč. kaj Svetilnik ~a noč razsvetljuje
248. rúšiti -im in rušíti in rúšiti -im nedov. -i -ite in rúši -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in rúšil -íla, -it, -en -ena; rúšenje; (-it) (ú ȗ; í/ı̑/ú ú) kaj ~ hišo; ~ nočni mir ^→ kaliti; publ.: ~ oblast ^→ spodkopavati, ogrožati; ~ ugled ^→ jemati rúšiti se -im se in rušíti se in rúšiti se -im se (ú ȗ; í/ı̑/ú ú) Zid se ~i; Kamenje se ~i nanj ^→ pada
249. sánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sánjanje (á) ~ vso noč; z notranjim predmetom sanjati kaj ~ sanje; sanjati o kom/čem ~ ~ dekletu; poud. ~ ~ slavi |predstavljati si, želeti si slavo| sánjati se -am se s smiselnim osebkom komu Kaj se ti je sanjalo; sanjati se komu o kom/čem Sanjalo se mu je o mrtvi materi, o domu; poud. Še ~a se mi ne o tem |nič ne vem|
250. slêj in slèj čas. prisl. (ȇ; ȅ) zastar. pozneje: Priti bi moral do polnoči, ne ~

   1 51 101 151 201 251 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani