zibalo (109)

jeseni je bilo, v oktobru; jezero se je narahlo	zibalo;	tvoj obraz se je zasvetil razločno, pa je spet	A
prijelo ime »Zlata smrt«. - - - Vse na njej se je	zibalo:	od umetelno počesane frizure, prek velikih,	A
zamaknil v to dekletce, ki se je v rdečem krilcu	zibalo	na zelenem travniku kakor velik mak.	A
velike umazane snežinke. Pravzaprav se je vse	zibalo.	Zibale so se starinske, okovane svetilke nad	A
Pogledala je vrbo, pogledala je vedro, ki se je	zibalo	na vodi, reko, ki je neslišno tekla mimo, pogledala	A
je zdaj tisto svetlo poletno jutro, ki se je	zibalo	nad mano kakor zvon iz čistega zlata?In kje	A
živali, a zunaj je pihal veter in nič se ni	zibalo	nad vrati.Podgana brez nog je izginila.	A
mladi zajčki v rosni travi, njeno telo se je	zibalo	kakor vrbje v pomladnem vetru in njen obraz	A
bolj na hrbtu nego drugod, za klobukom se mu je	zibalo	orehovo pero, svoji dolgi nogi pa je stezal	A
rute so se svetile v soncu. Sredi vrste se je	zibalo	rdeče nebo, ob njem sta vihrala banderčka.	A
se čule cimbale in bobenčki, po morju se je	zibalo	neštevilno lučic; vse je hitelo pod zvezdnato	A
v prvih sončnih žarkih. Kakor plameni se je	zibalo	ovenelo listje. Le tu in tam so stale sredi	A
dolgim, mirnim plamenom, nihalo na uri se je	zibalo	tako narahlo, kakor da bi se hotelo ustaviti	A
Judit!“ . / . / stran 39 . / Težko telo se je	zibalo,	prizibalo se je k durim; iskal je v suknji in	A
stopnice. Pod stopnicami, v somraku, se je	zibalo	dvoje senc, spajalo se v eno.Zasmejal se je	A
komaj toliko je pihal veter, da se je narahlo	zibalo	na senožeti in da je tiho pošumevalo v gozdu	A
ustavil, kako bi počival? Pred očmi se mu je	zibalo,	kakor da bi bil močnega vina pijan; ljudje so	A
debela, okrogla, kadar je hodila, se je vse	zibalo	na nji, kakor puta je hodila in tudi obraz je	A
roki in njih krepki vonj jo je skoro upijanil;	zibalo	se je pred njó, vse naokoli se je potapljalo	A
bolele in v glavi ji je bilo čudno: vse se je	zibalo	in majalo naokoli; če je gledala na visoko hišo	A
Družina tatinska!“ Anki se je	zibalo,	bleščalo pred očmí, razumela ni ničesar; stala	A
videl šestero; kapljice nisem okusil, ampak	zibalo	se mi je pred očmi in jezik mi je bil težak	A
je bilo tako čudno nemirno, gibalo se je in	zibalo,	odskakovalo in padalo, izpreminjalo se neprestano	A
plezal je mukoma čez plot; in drevje se je	zibalo	in cesta je bila kakor voda -- tiho so hiteli	A
dolgo črno pelerino, kuštravo nojevo pero se je	zibalo	na klobuku. ”Was für a herzig's Viecherl	A
vznak na barko, pod pisana jadra; narahlo bi se	zibalo	morje pod menoj, pljuskalo bi zamolklo ob breg	A
globoko na produ. Zgenilo se je in vstajalo,	zibalo	se je počasi, neokretno, in zibalo se je proti	A
vstajalo, zibalo se je počasi, neokretno, in	zibalo	se je proti meni, v hrib. Z istimi koraki	A
tistim črnim mostom utonilo v noč, ali kar se je	zibalo	na samotni veji tam zunaj sredi polja, ni bilo	A
z lahkimi, drobnimi koraki je stopala ona,	zibalo	se je vitko, polno telo in glava se je nagibala	A
in je gledala proti drevoredu. Nalahko se je	zibalo	temno drevje; tam daleč, v somraku, se je premikalo	A
gosli so in oglajene, rok mnogotero jih je že	zibalo;	plesalcev brez števila je že romalo za njimi	A
zid ... Ko je stopila v svojo izbo, se ji je	zibalo	pred zaspanimi očmi, še predno se je slekla	A
Govoril je kakor v sanjah, pred očmi se mu je	zibalo	in noge so se mu šibile. ”In tisti človek	A
stran 75 . / Ko se je vračal iz krčme, se mu je	zibalo	pred očmi, žgalo ga je v licih in ustnicah in	A
Čutil se je nemirnega, oči niso videle razločno,	zibalo	se mu je pred njimi in pod nogami se mu je zibalo	A
zibalo se mu je pred njimi in pod nogami se mu je	zibalo;	dramilo se mu je v srcu kakor težak, bolesten	A
telesu trepetajoč. Kačur je stal okamenel,	zibalo	se mu je pred očmi. ”Lažeš!“ je vzkliknil	A
stanovski ugled. . / . / stran 231 . / Vse se je	zibalo	na klini.Zato sem sklenil, da nagnem klino,	A
bila že vsa udrta in našminkana; koketno se je	zibalo	telo, levica je privzdigala krilo do kolena	A
prva težka kaplja. Visoko pad mano se je burno	zibalo	temno vejevje, streha se je odpirala nastežaj	A
je minila nevihta. Zmerom bolj narahlo se je	zibalo	v vrhovih, bukve so se stresale in od listja	A
se razprostirali onkraj parka; nalahko se je	zibalo	njeno sloko telo, črna boa se je vila v vetru	A
okrvavelimi nogami. Bolelo jo je že telo in	zibalo	se ji je pred očmi: Mislila je, da bi kar postala	A
čast in življenje ... Od srda in žalosti se mu je	zibalo	pred očmi; ko je prišel domov, je legel na posteljo	A
stezi in gledal po polju, kjer se je nalahko	zibalo	rumeno žito.”Na veselico!“ je odgovoril Mihov	A
jokal obenem. Ni mogel odgovarjati, vse se je	zibalo	pred njim.Ko so delili češnje in štruklje, je	A
bil pijan, nič mu ni bilo neprijetno in samo	zibalo	se je, kamor je pogledal: zibala se je nalahko	A
je bila neprestano pred njenimi očmi, se je	zibalo	dvoje senc - ena izmed njiju je bila majhna	A
ramenih in pred mokrimi očmi se je meglilo in	zibalo.	Pobožal jo je bil z dlanjo in potem je obrnil	A
nogami. Pred očmi se ji je čudno lesketalo,	zibalo	in zasmejala bi se na glas.Šla je v vse gostilnice	A
Odhitel je glasno sopeč in rejeno telo se je	zibalo	neokretno. ”Kje je mož?“ je vprašala teta	A
prostranega trga, je šepetalo ter se nalahko	zibalo.	Svetloba je bila izginila z neba; siva, mokra	A
dasi ni mislil odhajati, je prijel za kljuko;	zibalo	se mu je najbrž v moji zatohli izbi. ”Nedelja	A
Napol pijan je še bil, glava ga je bolela in	zibalo	se mu je pred očmi. »O Marko!	A
odgovoril Marko, gledal je, pred očmi pa se mu je	zibalo.	»Ni res!	A
med vratmi na svisli, prikazalo se je in se je	zibalo.	Marko je zamahnil z roko.	A
me bil kdo z bičem udaril. Od daleč se je še	zibalo	belo nojevo pero na klobuku poštarice in kočija	A
Posebno, kadar je sijalo sonce in se je tiho	zibalo	v vetru zeleno drevje na vrtovih, sem preslonel	A
Noge so mi omahovale, glava me je bolela in	zibalo	se mi je pred očmi.Pogledal sem se v ogledalo	A
niso bili pijani; tudi trezni niso bili več;	zibalo	se je na robu.”Kakor kane!“ je rekel sosed Luka	A
zakrvavele oči. Čakal sem, dokler se telo ni	zibalo	več, nato sem šel v mesto.Drugi dan so pripovedovali	A
hude sanje! ... Ko sem šel po ulici, se mi je	zibalo	in vrtelo pred očmi, hiše so plesale ...Ne le	A
žareče so bile njegove ustnice. Vstal je,	zibalo	se mu je motno pred očmi. »Idi, Tinica	A
žita, iz travnikov, iz drevja, ki se je rahlo	zibalo	v komaj čutni opoldanski sapi.Po polju in po	A
Slivar je živel v sanjah; njegovo življenje se je	zibalo	rahlo kakor na perotih škrjanca, kadar se dvigne	A
globoko sklonjeno glavo, in telo se ji je nekoliko	zibalo.	Dolgo že ni videl Slivar njenega obraza takega	A
prijetnem pričakovanju. Ob poti je raslo drevje;	zibalo	se je nalahko in kaplje so padale na pesek.	A
senci. Stopala je lahno in prožno, telo se je	zibalo,	kipelo je pod tenkim batistom.Rdeč sončnik je	A
je kuhala čaj, od dremavice se ji je ognjišče	zibalo	pred očmi. Tako je trikrat vstala tisto prvo	A
se je ob zid; cesta se je zibala pred njim,	zibalo	se je nebo, kakor silna svetla ladja. ”Ne	A
Stopala je z drobnimi koraki in telo se je	zibalo	in stresalo.Ugledala je Petra ob oknu in je	A
Glej, kako se ziblje!“	Zibalo	se je nebo, čudovito se je odpirala silna kupola	A
vso dolino in tuintam je sapa zavela, da se je	zibalo	rumeno žito, ki je v klasju stalo na njivah	A
stanove in njih prepovedi! Veselo se mu je	zibalo	okrog glave belo pero, in ob boku mu je tičal	A
Dospeli so do njive, kjer se je pozno proso	zibalo	v polnem latju. Povprašala je grofica: »Čigava	A
Vlecimo, fantje!« Ko so h kraju privlekli, se je	zibalo	za mrežo truplo utopljenke.Čeljustnik je grdo	A
začudila, obenem pa se ji je srce od radosti	zibalo.	»Zapodili, prav zapodili!	A
je čepela čepica s kožuhovino in ž nje se je	zibalo	ponosno pero.Najbolj pa ga je krasila tigrasta	A
dolu, majala bode vejevje in ž njim se bode	zibalo	tja in sèm truplo mrtvega moža!« »Mogoče	A
Svet si že teše drugo in drugačno, a kaj se bo	zibalo	v njej, še nihče ne ve pra.« »Jaz samostan	A
grmičje, ki je stalo tu in tam na bregu nad potom,	zibalo	in gugalo se je na lahko v sapi.V stari tepki	A
donelo veselo škrjančevo žvrgolenje; lahno se je	zibalo	jezero in prijetno pljuskalo ob breg.Evelina	A
Videl je nekaj črnega, drobnega, ki se je	zibalo	pod oblaki in se je spuščalo polagoma navzdol	A
in mož in jih silile na ples. Plesišče se je	zibalo	pod težo plesočih parov.Ob debeli smreki sta	A
dihanju se je njegovo telo rahlo in enakomerno	zibalo.	Samec je sedel k samici in ko je pogledal preko	A
vsako ceno do naju. In vse nazaj za njimi se je	zibalo	v temi črno mogočno morje, daleč tja pod mrakom	A
dihanju se je njegovo telo rahlo in enakomerno	zibalo.	Samec je sedel k samici in ko je pogledal preko	A
vsako ceno do naju. In vse nazaj za njimi se je	zibalo	v temi črno mogočno morje, daleč tja pod mrakom	A
gozdi, Ljubljana, Grad, gore naokoli, vse se je	zibalo	pred njim, vse se mu je zameglilo pred očmi	A
je razpenjal čez svet, in zelena drevesa je	zibalo	morje bleska in svita! Potegnil ji je roke raz	A
Joyce me je čvrsto držala, njeno telo se je	zibalo	skupaj z mojim. "Ž-žal mi je," sem dejal.	A
sueški zaliv. Na gladini Rdečega morja se je	zibalo	več ribiških in obrežnih ladij, izmed katerih	A
začela bresti ven. Njeno telo se je lenobno	zibalo	sem in tja, kot da bi pritiskalo ob vodo.Ko	A
Joyce me je čvrsto držala, njeno telo se je	zibalo	skupaj z mojim. "Ž-žal mi je," sem dejal.	C
občudovalcev je na grobu pelo tradicionalne pesmi in se	zibalo	v ritmu bobnov.Tako kakor se spodobi za brazilsko	D
kot da bi podaljšalo minulo noč in bi se še	zibalo	v požurerskem dremežu.Osrednja ljubljanska	D
drobile majhno barko in mesto pred nami se je	zibalo	v potujočem Pozejdonovem ritmu. Lesena dvojamborn	D
Omeni smrtni strah. Izkušnje:»Takrat je	zibalo,	tokrat je udrihalo.« Družina Komac je zaradi	D
je s širokimi nasmeški na obrazih zadovoljno	zibalo	ob razmeroma počasni glasbi, podkrepljeni z	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani