Ni jokala, oči so se solzile kakor zmerom in obraz se je zdel čisto miren. Gledala je dol - tam po klancu, v megli, ki je bila neprestano pred njenimi očmi, se je zibalo dvoje senc - ena izmed njiju je bila majhna in tanka, zibala se je, megla se je gostila, senci sta izginili.
Vrnila se je v izbo, sedla je na klop in se je prijela za glavo.