zavit (554)

povsod težko. (Segne v nedrije, odmota v robec	zavit	denar in ga položi na mizo.) Ljudje, vi vsi	A
prizanesljiv in nežen. No ja, kaj hočem, bom pa spet	zavit,	lepo skrfuljen, serast in pokrit; še vedno bolje	A
kraški hiši nam je še ostati. V temen plašč	zavit	jih v burjo govorim, ko se zaganja v okna; pa	A
vence spevne, in slišen kakor konj, ki peketa,	zavit	ubog bo v raševine revne. Otrok razsodnost svojega	A
skozi vas, Spredaj je čepel županov hlapček,	zavit	v oguljen kožuh, zadaj na koleslju sva sedela	A
vanje. Samó zelo nerodno človek teče, takó	zavit	v odejo.Zakaj teči je treba po snegu, to je	A
prileten in njegov trebuh je bel sodček, na pol	zavit	v rdečkasto blago. »Kakó prijetno greje,« pravi	A
in dejal: »Vidim, vidim, ampak čemu je tako	zavit?	« Na to vprašanje nisem našel odgovora	A
divjajo snežni viharji, večji del časa preleži	zavit	v živalske kože, bere knjige cerkvenih očetov	A
ni mogel. Večji del časa je preležal, resda	zavit	v živalske kože, in vsako jutro in vsak večer	A
bolniki, tale nas je rešil. Eremit Hieronim,	zavit	v svoje kože, z vajetmi v rokah, se je skrivnostno	A
stal pri ognju, osvetljen od rdečega plamena in	zavit	v dim od cmarečega se starega mesa, vse to je	A
planinskih stajah v dolgih zimah. Tako je ležal,	zavit	v kožo, ki je nekoč grela nekega pravega koštruna	A
in bere časopis. Pokima, smeva naprej, skozi	zavit	hodnik nenadoma v večjo dvorano, bolje osvetljeno	A
proti njemu, njenih oči ne vidi, njen obraz je	zavit	v rdečo kopreno.Veter nekajkrat strese hišo	A
Gregor Gradnik se je poslovil in naglo odšel,	zavit	v oblak svojega izdajalskega vonja.	A
vročino, kadar je ves oslabljen in nemočen ležal	zavit	v odeje, se mu je prikazal.Le da tokrat ni bil	A
ulice. Bile so sani, nekdo je sedel na njih	zavit	v kožuhe, pomahal mu je in nekaj zaklical.Tudi	A
podnico in potegnila iz luknje v tleh skrbno	zavit	sveženj.Odmotala je motvoz, razgrnila po postelji	A
tistega večera Cila, razmrščen, neobrit pri oknu,	zavit	v debel plašč z ovratnikom pokonci. »Kaj si	A
tem pa mu je odeja, v katero je bil ves čas	zavit,	zdrsnila s prsi in trebuha ter razgalila živo	A
skozi kakšno luknjo v železni zavesi kak okusno	zavit	krščanski bonbonček, je Tjaž lovil črke po črkovnici	A
I ‒ saj to ni gonjač, ampak skalnat rogelj,	zavit	v temen mah.Inženirju je odleglo, no pogret	A
videli, kako je hodil po tuzlanskih ulicah,	zavit	v ženin pled, zbegan in potrt, kakor bi mu ležal	A
spoznal jezdeca, ki se je počasno pomikal naprej,	zavit	v beli, prozorni, migljajoči zastor iz mehkih	A
oblačilo, v staro hasuro, to je v koc, vanj je bil	zavit	in ni imel ne krpice druge obleke na telesu	A
dvigala drugo čez drugo, obraz je imela po navadi	zavit	v črno ruto. Drugače je bila v najlepših letih	A
po njem in slednjič privlekla na dan v papir	zavit	tolar.»Na!« je rekla in ga stisnila Jerajevi	A
boj in se usedi!« Privlekel je iz žepa v papir	zavit	kos kruha in slanine, odprl je nož in zdajci	A
kakšna posebna dobrota; tu ribice, tam v srebro	zavit	košček sira, klobasica, štručka rženega kruha	A
usledil pot nazaj, ko je bil odpeljan na vozu in	zavit	v vrečo.Nisem si znal razložiti.	A
cesti zajezdil konja in odpeketal s spremstvom,	zavit	v prah, ki se je dvignil izpod konjskih kopit	A
sredi taborišča in udarjal na vesele strune.	Zavit	je bil v dolgo haljo in čez ledja prevezan z	A
strune na plunki. Obraz mu je bil čemeren,	zavit	v jezne oblake.Ko se mu je približal Iztok,	A
strani v démante iskrečih se valov, od četrte pa	zavit	v smaragde zelénih holmov. Odkar sta Radovan	A
vse dostojno zahvalil. V prozorno tančico	zavit	skopljenec je odgrnil težko zaveso, dvorni ceremoniar	A
Pred naju je stopil Epafrodit.	Zavit	v črno haljo, z glavo v oglavnici kakor filozof	A
»Usoda opravlja svoje delo,« je preudarjal,	zavit	v filozofsko oglavnico.»Prišla je ura Dopolnjena	A
ramen, ga razvezal in potegnil iz njega skrbno	zavit	šopek najlepšega cvetja, ki ga je s pobožno	A
njegov bledikasti, bolehni obraz; ves je bil	zavit	v dišeče kadilo, kakor da bi stal na oblaku	A
prazna in mirna, en sam človek, v dolgo suknjo	zavit,	je hitel mimo in je izginil.Samotna je bila	A
sta sedela moški in ženska. On je bil do brade	zavit	v težko suknjo, klobuk si je bil pomeknil skoro	A
bližji kot Trst ali nemški Gradec. V mrak in hlad	zavit	je hranil svoje stoletne skrivnosti na dnu globočin	A
slabo oblečen; poleti bos in golorok, pozimi	zavit	v zakrpano predolgo suknjo, ki se mi je zdela	A
seženj visoko je že ležal sneg. Svet je bil	zavit	v gosto sivkasto meglo; in gluha tišina vsenaokrog	A
ni v izbi.“ ”Tam stoji, v gosposko suknjo je	zavit	in gosposki klobuk ima na glavi.Stoji in mi	A
pozdravil kmet, ki je sedel za mizo v debel kožuh	zavit,	dasi je bila izba toplo zakurjena.”Hej, Šimen	A
tuji, neumni stvari ... Sedel sem pri oknu, pol	zavit	v težko, do tal segajočo gardino.Ravno pri verzu	A
preživel vse svoje dolgo življenje v flanelo	zavit?	Ne misli, da je to le kakšna prispodoba!	A
prispodoba! Ne, prav za resno pravim: v flanelo	zavit,	v težko, priskutno toplo flanelo, tako tesno	A
v težko, priskutno toplo flanelo, tako tesno	zavit	in zadelan, da mi komaj še nos gleda izpod nje	A
ponosno. V roki drži velik šopek, v svilen papir	zavit.	Duri se odpró, in on stopi v sobo z globokim	A
Pride mi naproti, visok, bled, v črn plašč	zavit.	Človek iz tistih lepih časov, ko so se prikazovali	A
lepa ženska, ob njeni roki otrok, v gorek plašč	zavit.	Otrok se ozre name z velikimi očmi, s polnim	A
trdnost in vztrajnost, le nos je neznačajno	zavit,	bel in mehak ...Pa čemu strmi starica tako vame	A
troje. Od stropa je visel lestenec, ali bil je	zavit	v črno platno;, sveče so plapolale, trepetale	A
najprej elegantno oblečen gospod, v gorek kožuh	zavit;	držal se je malo sključeno, njegove noge so	A
tisti, ki sedi na kameniti klopi pod kostanjem?	Zavit	je v rjavo haljo, v ogromno kapuco skriva obraz	A
velika je njena vera ... o Bog!“ V črno suknjo	zavit,	suhljat in plah, je hitel mimo gosposki človek	A
poiščejo celo pod rjuho roké in lica. V rjuho	zavit	sem ležal na vroči postelji, v izbo je bruhal	A
se je popraskal pod nosom. Denar, ki je bil	zavit	v pismo, je spravil previdno, da bi ga ne ugledal	A
in po gozdu. Časih je smrčal pijan na tleh	zavit	v preproge, kadar sta tiho ostavila grad, a	A
prijetno, kot da bi sedel ob zimskem večeru toplo	zavit	ob razbeljeni peči. Hodil je s trdimi, enakomernimi	A
ves v zlatu, ves v luči brezštevilnih sveč in	zavit	v meglo opojnega žlahtnega kadila, se je odprlo	A
nasprotnem zidu. Sredi izbe je klečal na tleh otrok,	zavit	v siromašne cunje; tenke, bele roke so bile	A
starec ob palici, upognjen, v težko suknjo	zavit;	sonce je sijalo na sivi obraz kakor na lobanjo	A
stran 85 . / prijetno in goldinar je bil skrbno	zavit	v robcu ...Došel jo je kmet z vozom, ustavil je	A
vetru, kakor človek, ki je sedel pod njimi,	zavit	v havelok, klobuk potisnjen globoko v čelo;	A
grozotni park s péstrnami, vozički in otroci je bil	zavit	v rumenkast, zadušljiv prah. Z végastih vrát	A
sključen kmet, star, suhljat, v prsteno suknjo	zavit,	ves že sama grobna gruda, neoškropljena, razpokana	A
stran 236 . / Odpravil sem se z doma, tesno	zavit	v suknjo in robec okrog vratu.Ker nisem hotel	A
sedela z ženo na verandi. Jaz sem bil skrbno	zavit	in ogrnjen, pod hrbet in pod glavo pa mi je	A
velik dežnik, v levici pa molitvenik v bel robec	zavit.	Pozdravljena sreča in zbogom!...	A
kjer sije sonce. Za mizo je sedel Gorjanec,	zavit	v suknjo, klobuk na glavi; resen je bil in zamišljen	A
ovratnik privihan, v levici klobuk, v desnici lepo	zavit	rokopis.Tresel se je od sramu in od srda, jecljal	A
zakričal iz kota otrok v naročju svoje matere;	zavit	je bil v nekake rjuhe od nog do nosa, kakor	A
in bele. Otrok v njenem naročju je bil tesno	zavit	v belo platno, celo obrazek je bil zagrnjen	A
vzdihnil ter se popraskal po nizkem čelu ...	Zavit	v havelok in klobuk globoko nad očmi je hitel	A
In tedaj je prišel Peter po blatni cesti.	Zavit	je bil v suknjo, ki mu je segala do petá, in	A
Spredaj je sedel voznik sključen in v kožuh	zavit	in je klel in priganjal.Lehko je priganjal,	A
prišla in je prišel Božič, lep čas je bil.	Zavit	v suknjo, gorák robec okoli vrata, je sedel	A
Peter Novljan. Sedel je na vozu v gorko suknjo	zavit	in je sanjal in je videl v sanjah tisto hišo	A
ob mlinu, in je skočil iz voza v topel kožuh	zavit	gospod in se ozrl nekako razočaran.V tistem	A
oči, izvil roke izpod cunj, ki je bil vanje	zavit,	in se skušal pognati navzgor proti materi.Mati	A
in je bral na papirju, ki je bil vanj kamen	zavit:	»Boj se steklega psa!Ne hodi sam in ponoči skozi	A
takega in takega prašiča... Ves je bel, rep ima	zavit,	namenjen je za pod nož...Našli smo ga tik pred	A
bila moža, in eden ‒ škrlat, v katerega je bil	zavit,	pričal je o visokem dostojanstvu njegovem ‒	A
visoka vrata vstopi sedaj nadškof Martinus,	zavit	v vijoličasto obleko.Hodil je ob palici, ker	A
ob stari hruški za Dobničanovo hišo človek,	zavit	v dolgo črno obleko.Na prvi pogled si spoznal	A
Skoro potem je vstopil v sobo Jurij Ljudevit.	Zavit	je bil v dolg črn plašč, s katerim si je nekoliko	A
Nekje iz obleke je vzel v bel papir skrbno	zavit	rdeč cvet.Kje ga je dobil v zimi, ne vem.	A
zavitek odvil, tičal je v njem kos pogače, a	zavit	je bil v facoletelček, kakor ga dajejo, posnemavši	A
pripoveduje. Res najdeta v skrinji pod oblačili	zavit	kosec mesa, malo kruha in pa malo sira. »Kaj	A
pa oziral naokrog. Vrh Črne gore je bil ves	zavit	v temne oblake.Mladec je pogoltnil obilni grižljaj	A
s Kostela. V svoje navadne raztrgane cunje	zavit,	malho in gosli čez pleča obešene, mencal je	A
omenjeni koleselj že daleč pred njima na cesti,	zavit	v oblak belega prahu, in »kobilica« je omagovala	A
pak gosposki človek srednje starosti, v plašč	zavit.	»Kaj pa je tamle?« vpraša gospod voznika, kazaje	A
čisto neznan, starejši pak je bil tako v plašč	zavit,	da se mu ni dalo v oči videti. In ker sta se	A
čolnič. Malo se mu odgrne plašč, v katerem je	zavit,	in videti je obleka sicer kmečka, vendar iz	A
razsvetljevala nočno praznoto, ko je France,	zavit	v svojo mrzlo obleko, koračil skozi vas. II	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani