nova beseda iz Slovenije
Z jezikom žid ne laže, če v srcu, to je še | vprašanje. | Brez dvoma, ona je zdaj na mojem dvoru in se | A |
JOŠT Gospod, gospod, na stara leta meni to | vprašanje. | Kaj nisva skupaj prejahala pol sveta in tolkla | A |
MATIČEK Velika, majhna? ZMEŠNJAVA Pokáj to | vprašanje? | ‒ Dobro jo poznaš; nikar ne táji! | A |
Al jo plačaš in jo vzameš? To je moje | vprašanje. | ‒ Poglej, ona ti je še zdaj dobra; pisala mi | A |
Časa ni veliko, prihodnost čaka. Je kakšno | vprašanje? | Kratek molk. | A |
umetniška duša je postavila to najbolj nesmiselno | vprašanje | vsake revolucije: zakaj ravno jaz?Gre za to | A |
spravi papirje v torbo. JANKO: Imaš še kakšno | vprašanje? | Dedal odkima. | A |
Nekaj časa molči, potem besno): Kakšno idiotsko | vprašanje | je spet to?Ve se za halštatsko kulturo, ne? | A |
čudna reč. To ni ... kako bi rekel ... nazorsko | vprašanje | ... to je čisto v območju senzualnega ... včasih | A |
bi se lahko zdaj končalo, toda tule je še eno | vprašanje, | prvo in zelo važno ...Prosim vas, da dobro premislit | A |
rekla, da je čudak? GREGOR: Ali je to etično | vprašanje, | profesor?Ali je to neskončno etična odločitev | A |
ALBERT: Zakaj neki? Postavil sem mu teoretično | vprašanje. | SONJA: Ni te spoznal v tvoji najlepši izdaji | A |
DOKTOR: Kam? VOLODJA: Zelo tehtno | vprašanje. | Ko bi jaz to vedel, bi ga že imel v prisilnem | A |
vse to povzročil, se vprašam. DOKTOR: Umestno | vprašanje. | VOLODJA: In si odgovorim: vi. | A |
pa in. JOŽEF: Rekel bi, da to ni juridično | vprašanje. | FRANC: Je pa moralno vprašanje. | A |
ni juridično vprašanje. FRANC: Je pa moralno | vprašanje. | Spravim te na toplo, da te ne bi spodaj v veži | A |
izbere konzervo, kaj potem? JOŽEF: To je zdaj | vprašanje. | FRANC: Slutil je, da je tu glavna nevarnost | A |
ne gre za to, kdo je kaj videl. Zdaj gre za | vprašanje, | kaj je tole vse skupaj.Vse. | A |
Ali Lešnik tebi ni všeč? EMILIJA Čudno | vprašanje. | Duhovita prijaznost priporoča pač vsakega človeka | A |
ne; za gospoda Kotnika je pa to življenjsko | vprašanje. | MUREN Z ozirom na posebne namene, ki ste jih | A |
Ne zamerite! A zdaj je | vprašanje | odveč. MUREN Oprostite, gospod Stopar, taka | A |
srečno poravna. Helena ali Čopova, to je zdaj | vprašanje. | Čedni sta obe in zaljubim se lahko v eno ali | A |
dekliškim, mladim moškim glasom; sledi razločno | vprašanje | vnukinje. ŠPELA: Kje pa je? | A |
Zakaj imaš tako rdečo glavo? TINA: Dobro | vprašanje! | ... Babica, zakaj imaš tako velika usta? | A |
prašajte naravnost: - kdo ga je ubil, to je | vprašanje! | SODNIK: Kdo ga je torej ubil? | A |
DACAR: Hudó čudna reč! ŽUPAN: Zdaj pa nastane | vprašanje, | ljubi moji: kako bi se dolina šentflorjanska | A |
Strnén, ali znaš ti lagati? STRNÉN: Kakšno | vprašanje! | MLAKAR: Čudno, kajneda ... | A |
spominjala na preteklost. Kaj bo iz tega, to je | vprašanje. | VRANČIČ: Zanimivo bo, kakó se bodo zasukale | A |
FROLÈ: On? - | Vprašanje | je, kaj storimo mi.Čemú je bil ves današnji | A |
To ne spada sem. Kdo ga je uničil? - to je | vprašanje. | GROZD: Nihče ne umrje naravne smrti ... Golob | A |
ZORISLAVA sama: »Ali hočeš vdova ostati?« ‒ to | vprašanje, | kolikokrat sem ga od sorodnikov in drugih že | A |
Ali je morilec ali ne! Strašno | vprašanje! | In vendar, in vendar bi ga ljubila z isto strastjo | A |
... Brezup mi je v duhu | vprašanje | oživil: Kaj li sem zakrivil? In slišal sem glas | A |
Vi gnocala, vi glupci, starci vi, kdaj rešite | vprašanje: | kaj je lepo? Mi čakamo nešteto vrsto dni, da | A |
samotno 21 Slovenska govorica 22 Samozavest 24 | Vprašanje | 25 Naš spomin 26 Moja soba 28 Tiha želja 29 | A |
ne ve, kaj ni, kaj je. . / . / stran 25 . / | Vprašanje | Ali sem se jaz postaral, ali se je svet? Ali | A |
Koliko so krivi drugi, koliko sem kriv si sam, o | vprašanje | znamenito! Kdo me sodi po zaslugi, ki v resnici | A |
je proč V kakem me spominu nosiš, k srcu si | vprašanje | ženem, ali blagem ali žalem, ali morda sploh | A |
Saj je prav. Čemu | vprašanje, | ko noben odgovor ne bi mogel duše preleviti | A |
strl jesenski bo mraz.« . /\ .. stran 12 . \/ | Vprašanje | Na vrtu raste izmed vseh najdražja roža, | A |
Golob 59 Slutnja 60 Na brinju jagoda 62 Pesem 63 | Vprašanje | 64 Na peronu 65 Kje tihi si mi dom 67 Neumen | A |
zmagujem privajenih rok. . / . / stran 64 . / | Vprašanje | Ali ti si svetla zvezda, ki trepečeš vrh neba | A |
slovo, da nikoli tako! . / . / stran 92 . / | VPRAŠANJE | Ali ti si svetla zvezda, ki trepečeš vrh neba | A |
Odgovora ni pričakoval. Vsaj ne na | vprašanje. | Mimobežniki so v glavnem zarevsali kaj neprijaznega | A |
In spet sem sam v tem belem svetu. | Vprašanje | mučno je z menoj: »Kaj le s teboj, s teboj bo | A |
iskala, iskalo te je le srce. Predramilo me je | vprašanje: | Kaj neki bi tukaj počel? Zrl množice bi valovanje | A |
položaja. Spoved je šla prav počasi, na vsako | vprašanje | sem po daljšem premisleku odgovarjal točno, | A |
stran 31 . \/ nih okoli po travi. Na prijazno | vprašanje, | kaj počnem v počitnicah, sem nedolžno pokazal | A |
našemu prijatelju pa je bil vsakokratni vpis | vprašanje: | »Biti ali ne biti«, zakaj če je že imel denar | A |
Nastopil je molk med nama. Jaz sem se zamislil v | vprašanje, | zakaj moj tako probujeni in bistrovidni oče | A |
objestnež že ob prihodu v bolnico. Na moje | vprašanje, | odkod pozna novega bolnika, mi je tovariš pojasnil | A |
»Dragi prijatelj, menim, da ne. | Vprašanje | je bilo takrat manj zdravniško kakor obče človeško | A |
zavedala skorajda obupnega stanja, in je na moje | vprašanje | imenovala zdravnika, ki je soprogu pred leti | A |
narodič.” Cit. po: Grafenauer, Slovensko narodno | vprašanje | in slovenski zgodovinski položaj, str. 41. | A |
zapré okno. . /\ .. stran 200 . \/ Nesluteno | vprašanje | Ampak! si je rekel, to je od sile!Tudi soba | A |
si ju že prej poznal?« je vprašal, a njegovo | vprašanje | je bilo top očitek. »Ne,« je rekel Srečko. | A |
otroke, ki jih ne bo nikdar mučilo kočljivo | vprašanje | o besedi.Dvom človeka, ki se sredi govora zavé | A |
očitek, in tudi ni bila samo sodba, to njeno | vprašanje, | ampak nenadna, pretresljiva samota, ki so jo | A |
bo otrokom povedal zgodbo naše preteklosti. | Vprašanje | pa je, kdo se bo upal približati otroškemu srcu | A |
avtomobilskim kolesom. Res, krivičen sem, ker njeno | vprašanje | ob razklenjenih ustih železne sfinge je bilo | A |
tavajo po gričih za izgubljenim ciljem. Gotovo, | vprašanje | je bilo, koliko bodo stegnjena telesa s tem | A |
zasedeno ozemlje v stiku s svobodnim svetom. | Vprašanje | zase pa je, kakšen vtis naredi takšen stavek | A |
Živeti smrt. A | vprašanje | je, če bi potem znal gledati nanjo, gledati | A |
verovati v osnovno človeško dobroto. Dobro, samó | vprašanje | je, kdaj bo človeštvo takó organizirano, in | A |
To je bil na pol drhteč, na pol oster glas. | Vprašanje | nekoga, ki pričakuje določen trenutek, da se | A |
pravi moški?« je vprašal jetnik. A je bilo | vprašanje, | ki ni čakalo na odgovor, zaplavalo je v temi | A |
neznanke... Vsa umetnost je v tem, kako zastaviš | vprašanje | in kdaj ga zastaviš, zato da skoraj ne bi bilo | A |
zastaviš, zato da skoraj ne bi bilo videti kakor | vprašanje. | Pri nji pa vodi vse prisrčnost in tudi besedna | A |
»Ne. Ekonomsko | vprašanje | je druga stvar.Tudi jaz bi rada imela otroka | A |
klobukom pokimala z glavo in sprožila iz sebe | vprašanje: | »Koliko je ura, prosim?« »Pet bo, pet!« je vzkliknil | A |
dajte, gospod, in povejte, kako je bilo!« To | vprašanje | je prišlo tako nenadoma, da Peter Majcen prvi | A |
»Ne vem... Sicer pa mi to | vprašanje | niti na misel ni prišlo.In tako je tudi prav | A |
je vame padel ta prizor?« se je vprašal, in | vprašanje | je bilo dovolj močno, da ga je potegnilo za | A |
»Prav nič ni manjši!...« »Torej ostane samo | vprašanje, | kam boš dal ta prizor?« »Saj. | A |
»In kaj zdaj?« se je glasno vprašal. To | vprašanje | ni dolgo čakalo odgovora. »Delati, na | A |
daje država posojilo. Tako je bilo tudi to | vprašanje | za Žefa rešeno. Takoj drugo jutro se | A |
Odgovora ni. A to tudi ni več važno, kajti tudi | vprašanje | je že umrlo.Dragič je zdaj miren. | A |
1933, IV, 19, str. 2) . / . / Na prvo | vprašanje: | kaj je dala in kaj daje danes Primorska slovenskemu | A |
Bogomira Magajne. Lahek je odgovor na to prvo | vprašanje; | delavci in klicarji so se rodili, rasli in delali | A |
rodili, rasli in delali, torej so . Drugo | vprašanje | pa je: kako mi poznamo svoje delavce in kje | A |
Umrla je in še vedno živi. Tu je eno | vprašanje | za nas, vprašanje naših duš in našega srca. | A |
in še vedno živi. Tu je eno vprašanje za nas, | vprašanje | naših duš in našega srca.»Jaz sem pribežal iz | A |
zazibali vsi, sem sklepal. Kje je vzrok, je rinilo | vprašanje | vame. Popolnoma sem pozabil, da sem se predčasno | A |
drobna in neznatna borba. Vame se je zapičilo | vprašanje: | gosenica bo požrla vse liste in kaj potem.Kje | A |
je v modi kruh, ker je kruh postal poglavitno | vprašanje | širokih ljudskih plasti. Včasih se je večkrat | A |
da, karkoli bo zahtevala in teče za njo, samo | vprašanje | je, če jo bo še dotekel. Ernest Jaconcig | A |
Kam ga boš pa privezal?« »Kam?« sem ponovil | vprašanje. | »Ali bi ga na tepko, da bo blizu hiše?« | A |
»Kdo pa je njegov oče?« To | vprašanje | je bilo tako nenavadno, da so otroci najprej | A |
Melinarjevih?« je previdno vprašal Bernard. To | vprašanje | je Ludvika nemalo zmedlo.Zlecnil se je in nekaj | A |
Vidim, vidim, ampak čemu je tako zavit?« Na to | vprašanje | nisem našel odgovora.Samo vrelo je v meni, da | A |
»Kje so?« je teta po svoji navadi ponovila | vprašanje. | »Pologar se je spremenil. | A |
tako blizu, da začutim njegovo toplo sapo. | Vprašanje | je tako težko, da mi glava žalostno omahne. | A |
ljubezni. In strašno se bojim, da bo ponovil | vprašanje. | Treba je nekaj reči, da bi ga prehitel. | A |
roko pokrije obraz. Vem, da je sprejel moje | vprašanje, | zato pričakujem odgovora.Toda šele po dolgem | A |
Zdrznem se - in bliskovito me prešine pekoče | vprašanje, | zakaj počenjam vse to, zakaj se ukvarjam s svojim | A |
seveda očital, da je kriv tudi očetovih muk. Na | vprašanje, | zakaj je kriv, je kajpak odgovarjal samo z odgovorom | A |
počasi rekel oče. . / . /38 . / . / Modrijanu to | vprašanje | očitno ni bilo všeč.Začutil je skrito past, | A |
kje ima očeta, in kako je dekletce na tisto | vprašanje | ravnodušno zamahnilo z roko in povedalo, da | A |
je pritajeno vprašala. - Kakšno | vprašanje | pa je to ? -se je začudil Trnar. | A |
ali slabo, če ima človek hudo kri? - Kakšno | vprašanje | pa je spet to ? - Tako. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |