vprašanje (601-700)

njih imel. Zmerom pa se je odgovarjalo na	vprašanje,	kdo je to storil: »Rokovnjači«.Brez dvombe,	A
groznimi rokovnjači?« Poljak je čutil, da je to	vprašanje	nekoliko upravičeno, kajti ravno zdaj, ko je	A
začuvšo to ime, oblila je lahka rdečica; a	vprašanje	jo je osupnilo, kajti o tem, kakšen je bil njen	A
vse ji je brodilo po glavi in, če ji je prišlo	vprašanje	v misel: kaj sedaj, kaj početi, vedela ni odgovora	A
hotela temo prodreti, in on je zastavil zopet ono	vprašanje,	katero je bilo tudi včeraj zjutraj prvo, ko	A
ter je tako boječe in skrbljivo sklenila svoje	vprašanje,	zapazivši, da je pri prvih njenih besedah tuge	A
dotični list Štefanu. V njem drugega ni bilo nego	vprašanje,	katero je bil oskrbnik že čul. »Stvar me zanima	A
prime ga za ramo in ponavlja glasneje svoje	vprašanje.	»Dober konj je, dober, jaz ga imam rajši ko	A
smo se vsi pobogali in zedinili v odgovoru na	vprašanje,	kaj je svet in življenje.Pa žalibog da ni res	A
kliče Leon, ali ne?« »Na imenu ni ničesar;	vprašanje	je, kakšen je človek, ki ga ima.« »Saj pravim	A
glavo vtepel, moti se vendar kateri, da na drugo	vprašanje	odgovarja, in tako dobiva od učitelja strašen	A
terjam še zdaj preveč od sveta, ponavljate le	vprašanje,	ki sem ga že sam sebi stavil.Kadar vihar pojenja	A
Profesor se glasno zasmeje. »Vaše	vprašanje,	« reče Leonu, »me opominja, da bi vi utegnili	A
gotovo tudi brez tega ustavil, kajti precej je	vprašanje	pristavil: »Jeli sta gospodični doma?« »Menim	A
časa je že pri vas ta gospodična, če dovolite	vprašanje.	Zdi se mi, da sem poznal ... mater njeno.«	A
stran 190 . / Tudi Leon je stavil že večkrat to	vprašanje	z večjim zanimanjem nego danes in odšel bi bil	A
verovati, Pavlina?« Ko je slišala to mehko	vprašanje,	svoje ime iz njegovih ust, zvrtelo bi se ji	A
Lovre ter ji zastavi že tolikokrat ponovljeno	vprašanje.	»Oh, moj Bog in mati božja,« odgovori deklica	A
Vendar na misel mu je prišlo njegovo smešno	vprašanje,	pobesil je oči in s posiljenim smehom je odgovoril	A
glaž. Drugi možje so pak molčali na Spakovo	vprašanje,	in sicer iz raznih razlogov.Krčmar Obrščak se	A
sebe nisem poznal! Dasi mi je zastavila ono	vprašanje	kakor v šali in s svojim ljubeznivim smehljajem	A
tako naslonjen tiho sam zase ždel, na nobeno	vprašanje	nič odgovoril in nikamor pogledal. Tudi Lovreta	A
postal je naenkrat nekako tih in ni odgovoril na	vprašanje,	ki mu ga je Marička ravno zastavila. Ne more	A
ji svet dvoboj pravi. Zastavil si je tudi	vprašanje,	kako bi ravnal, ko bi se mu res kaj takega pripetilo	A
vedel, kateremu bi zdaj precej odgovoril na tako	vprašanje,	« slišal je Martinek Kvasa govoriti. »No, bom	A
Kje je Marijan?« Na to hlastno	vprašanje	pa Krivčevka ni bila pri volji brž odgovoriti	A
resen postane. Lovre je mislil, da mu njegovo	vprašanje	ni ljubo, zato je obmolknil.Ko tudi Martinek	A
ginjen. Domislil se je svojih roditeljev in	vprašanje	mu je prišlo: Ali si ti tako spoštoval svojo	A
svojo korist obrnil in brez posla živel. To	vprašanje	sem si dostikrat sam postavil, zakaj sem tako	A
dejal je modro: »Dva razloga sem imel, da sem to	vprašanje	postavil, gospodje.Prvi razlog ali, kakor smo	A
mati in solze se ji ustavijo, ko bi trenil.	Vprašanje	ji je bilo nenadoma zastavljeno. »In zakaj mi	A
trobezljajo, da je bil Domen vam v rodu?« Zadnje	vprašanje	je govoril bolj natihoma, skrivnostno. »Kaj	A
razveseli se ded in odgovarja na glasnejše	vprašanje:	»Še majhno, še majhno sem živ, komaj lezem,	A
« vpraša ga in se neženirano usede k njemu.	Vprašanje	je bilo stavljeno nemški.Kajti znana je našim	A
lice, vpraša ga: »Zakaj si se pa jokal?« To	vprašanje	je storilo, da se je fante svoje nesreče zopet	A
briše si z rokavom solze in na drugo in tretje	vprašanje	šele odgovori: »Janez je rekel, da ne bom več	A
Vidé Sušnjo pribežati, zastavljali so mu	vprašanje	za vprašanjem.Ali ta mož je bil tako upehan	A
domišljal, in šel do srede sobe sodniku naproti. Na	vprašanje,	kaj bi tu želel, pravi sodnik: »Najnaprvo, milostljivi	A
postreglo, da bo dobro. Ali ko je deklica na njuno	vprašanje	povrhu razložila, da ni iz nobenega gradu v	A
sam, ali nihče si ni upal, vsakemu je ostalo	vprašanje	na jeziku.Oče Bernard sam pa je rajši pravil	A
tašča na pragu sprejme. A on je imel le eno	vprašanje:	»Kje je?« In ko jo je ugledal, bledo, upalo	A
vsak pogovor med ljudmi me je pikal, vsako	vprašanje	me je vznemirjalo.Tako sem živela.	A
on lice spremeni in hiter odgovor na svoje si	vprašanje	mu šine skozi glavo. Morebiti ga je že kdo	A
Mislila je: zdaj še ne! ter odgovori na materino	vprašanje:	»Zakaj mi ljudje miru ne dadé!«	A
»Kje je Franica?« Žena se zgane; to	vprašanje	je bilo tako ostro, kakor ga je pričakovala	A
svečo pred ženo. Ona je vedela, kaj to molčeče	vprašanje	pomenja. »Anton!« reče žena jokaje,	A
»Kdo sem jaz?« Smrekar mora svoje	vprašanje	ponoviti, preden hči jokaje s slabim glasom	A
se ne bila še nikdar videla?« To Štefanovo	vprašanje	je bilo govorjeno z nekim tožnim, pa vendar	A
da je tobak drugače proč prišel?« To važno	vprašanje	je Tekmec dolgo pretresal. Kar skoči pokonci	A
pravili: »Veliki Francé, kontrabantar, gre.« Prvo	vprašanje	tihotapčevo je bilo pri vsaki hiši, kdaj so	A
dubiis libertas ‒ in tu imamo tako dvojbeno	vprašanje!	« smeje se Bolè. »Meni se ne vidi dvojbeno!	A
govorilo. Zadovoljnost je vladala povsod, le eno	vprašanje	ljudem ni dalo mirovati, namreč: »Kaj to pomeni	A
zakrila pol obraza. Da bi bil kdo drugi stavil to	vprašanje	Korenu, gotov bi mu bil srdit odgovor; tudi	A
»Se bode li ozrl?« To	vprašanje	ji je sililo v glavo in ž njim vred kri, ta	A
stvari priti do konca. »Dovolite mi kratko	vprašanje,	gospodična!Po današnjem dogodku, katerega priča	A
»Sine ira et studio, dragi moj!	Vprašanje	je, ali je tvoja kandidatura politično koristna	A
je pa ta Boletova guvernanta?« bilo je prvo	vprašanje	Medenovo, katero je že stavil, ko so bili komaj	A
/ stran 64 . / »Pa ‒ zakaj vas zanima ono	vprašanje?	« povzame zopet Hrast besedo.Ni mogel najti drugega	A
tako šegavo se mu je zdelo to nepričakovano	vprašanje;	samo resni guvernantin obraz ga je zadrževal	A
vedel, da je on ta miš. Hotel je ponoviti svoje	vprašanje,	a v tem trenutku je prišel Megla ter odpeljal	A
tudi o vprašanju: »Se li hočeš ženiti?« In to	vprašanje	je stalo za njim ko strašilo. Tedaj seveda,	A
neprestano in nekako bodeče zrla v Hrasta. To	vprašanje	in ta nenadejana novost razburila ga je še bolj	A
preden je izgovoril zadnjo besedo. Janeza je	vprašanje	nekoliko osupnilo, naslonil se je polagoma nazaj	A
»Kaj je ljubezen?« »Smešno	vprašanje!	Da bi ti jo filozofično tolmačil ‒« »Ne, ne!	A
kdaj. Pri slovesu ponovi Vran navadno svoje	vprašanje,	kdaj se bodeta zopet videla. »Obiščite nas!	A
sodnik Vrbanoj, drugič adjunkt Pavel. Drugo	vprašanje	je bilo odgovor prvemu; nato je pa zavladal	A
kateri pa ni bilo pravega odziva. Vsi so smatrali	vprašanje	o gasilcih jako resnim in se stvarno razgovarjali	A
ne da bi stopil k vratom, in je ponovil svoje	vprašanje.	»Ančka in Pavel?« zašepetal je in potem so se	A
začudeno, kakor bi instinktivno čutila, da to	vprašanje	z vso obtožbo proti nji nima opraviti ničesar	A
kaj praviš ‒ Cilka?« Pa tudi sedaj je bilo	vprašanje	brezuspešno. Rejenka je zakrila obraz z obema	A
»Kaj praviš?« dejal je. To je bilo prvo	vprašanje,	prvi govor po duhovnikovem odhodu. »I ‒ po može	A
In če govore o tem ali onem, kako navadno je	vprašanje:	»S čim si je pomagal?«Oj, z batino ali s cepcom	A
je ustavljal jezik, da ni hotelo čez ustna to	vprašanje.	Ko je tako prihitel na razpotje, kjer sta se	A
ponavljano, staro in vendar njima vedno novo	vprašanje:	»Ali me ljubiš?« »Da, da, nad vse!« zavrnila	A
atelje pred nosom. Slikarjev prijatelj, pa tako	vprašanje!	« »Ha, ha, Vinko, imaš prav.	A
prve besede razmišljeno odgovoril. Šele zadnje	vprašanje	ga je zdramilo in, ozrši se v njo, je dejal	A
Vinko je bil po svojem govoru nekako vzburjen in	vprašanje,	katerega skrivnostno donenje mu je globoko odmevalo	A
pozdravljanje je zdaj bilo in na svoje začudeno	vprašanje,	od kod in kako pride družba semkaj, pozvedel	A
pa iz glasa in obraza se ji je bralo, da ji	vprašanje	ni bilo čisto po volji. Odšla sta medtem počasi	A
katero ji je srce stisnilo. In že je imela	vprašanje	pripravljeno, kar zadoni sonoren glas od onkraj	A
vežo k zaprtim hišnim vratom in ponovi svoje	vprašanje.	Poltiho, zagrljeno jokanje in medtem otroško	A
je prvi in videti je bilo, da ima sleherni to	vprašanje	na jeziku. »I, kaj, umrl je, ker živeti ni mogel	A
stari samo enkrat malo osorno pogledal, ko na	vprašanje,	je li živina opravljena, ni bilo naglega odgovora	A
»Nisem li videl že tega obraza?« To	vprašanje	se mu je vsililo.Metko je poznal že dolgo, ali	A
vse redno pot. Enkrat mu je bilo že na jeziku	vprašanje	do Tomaža ‒ hotel ga je staviti odkrito, prijateljsko	A
na svojo škodo ‒ in paseš?« Miklavža je to	vprašanje	neprijetno streslo. »Ne vem, kje se klati!«	A
menda tu spal?« Topolščak je stavil zadnje	vprašanje	kakor prigovarjajoč, akoprav je vedel, da Tomaž	A
dediščino neveste svoje s tem prepisom. Imel je	vprašanje	že na jeziku. Hitel je k oknu in videl, da valjata	A
čemu vam bo spanje?« »Odpusti mi odgovor na to	vprašanje.	Čas poznaš.	A
kdaj naj bi veljala najina pogodba?« »Pametno	vprašanje,	kateremu se spodobi iskren odgovor. Naj velja	A
kakor samega sebe.« »Kdaj bo rešeno socialno	vprašanje,	gospod?« »Kaj ti koristi to vedeti?	A
srečo. Prav zaradi tega moram odgovor na tvoje	vprašanje	odreči; razodeti ti smem samo to, da bi Cvetana	A
skoraj preveč. Bankirja Padelesa je zanimalo	vprašanje,	ali se pridno grade železnice v nekdanji francoski	A
tukaj do takega vprašanja; vendar na enostavno	vprašanje	podajam takisti odgovor, s katerim ti pa ne	A
Ljudmila v to družbo.« »No, vendar si izustil	vprašanje,	katero ti je bilo ves čas na jeziku!...Ta Ljudmila	A
bilo na korist meni in Cvetani. Vas tudi nobeno	vprašanje	ne bo spravilo v zadrego.V zahvalo vam dam	A
plete Cvetanina pravda, ne zmeni se nihče za to	vprašanje,	kakor bi nihče ne bil čul ničesar. Kakor senca	A
ali morda še kaj hujšega?« »Dovolite mi še	vprašanje:	Kdo ste pravzaprav?« »Čudim se temu vprašanju	A
Samorad ga sočutno gleda in vidi se mu, da ima	vprašanje	na jeziku.Slovogoj dobrovoljno migne, naj govori	A
načelno nego dejanski. Pri Slovencih pa se	vprašanje	o ravnopravnosti ne da ločiti od vprašanja o	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani