nova beseda iz Slovenije
kratek. »Pa si me zares razumel?« je poudaril | vprašanje. | Marko ni takoj odgovoril. | A |
pomagati domovini, ki pa je resnično ogrožena... Na | vprašanje | zakaj, je bil kratek: zaradi napada na mojo | A |
se obrnil k Seru, potem pa nenadoma utihnil. | Vprašanje, | ki ga je mislil zastaviti, ni imelo odgovora | A |
slutila, potem je Sero odgovoril na nedokončano | vprašanje | z gotovostjo, ki je ni čutil: »Tukaj jih bomo | A |
zaključka, da umreti ali ne umreti sploh ni | vprašanje, | kajti vsi bomo nekoč umrli, skupaj ali eden | A |
bomo nekoč umrli, skupaj ali eden po eden. | Vprašanje, | ki je nenadoma postalo življenjsko, je bilo | A |
kot po premisleku, in to je bilo življenjsko | vprašanje: | kako je lahko vedel, da bodo Slovenci zmagali | A |
bo zbežal v nobenem primeru. Kdaj prej ga to | vprašanje | nikoli ni resno vznemirjalo, čeprav se je še | A |
jurišal na njih?« je končno nekdo glasno izrazil | vprašanje, | ki se je vsem zarezalo v zavest. »Ležala sva | A |
Kumra, kot bi mu ta postavil najbolj neumno | vprašanje | na svetu. »In še manj bi jih bilo, če ne bi | A |
zgodi, zagotovo se tudi bo, da ga razkrinkajo. | Vprašanje | torej je, ali ta naloga odtehta njegovo bodočo | A |
sprašuje, zakaj!?« »Ja, zakaj,« je ponovil | vprašanje | Ridži in pristopil k postavljaču. »Zakaj ga | A |
reporterja svetovne časopisne hiše, ta pa mu je na | vprašanje | odgovoril z vprašanjem: zakaj nas pa vi peljete | A |
vprašanjem: zakaj nas pa vi peljete tja? Dobro | vprašanje, | moral je priznati.Odgovor, da gre z njimi zato | A |
mu je potrdil in prikimal tudi na naslednje | vprašanje, | ali ima vozniško dovoljenje, ga je poslal po | A |
ker zdaj si kar za v turščico. Ampak drugo | vprašanje | je, če te bo vzel kdo v službo.Nekoliko se te | A |
Malo osupne deklica; zakaj nenadoma je prišlo | vprašanje; | ko pa začne Juri dokazovati, da se tudi njemu | A |
je bila Rozalka zelo slabe volje; na nobeno | vprašanje | ni dajala rada odgovora, in ubogi Štefan je | A |
in ker je medtem že zastavil kdo drugi drugo | vprašanje, | je pogledal Miha polzvito, polneumno tega drugega | A |
dom?« . / . / stran 101 . / Tonetu je bilo | vprašanje | jako neprijetno; povedal pa je po pravici, da | A |
ji ne bo parkelj nič storil. Francek je na | vprašanje, | koliko je bogov in koliko šest resnic, tako | A |
v oči, in kmalu je sprožila ta vražja zgodba | vprašanje, | ali gleda iz vsakega mačka ali samo iz tistega | A |
Gašper, ki ni bil pripravljen na tako smelo | vprašanje. | »Jaz se ne bom nič bahal,« je dejal Jožek. | A |
misel, da so zahteve pretežke in neizpeljive, in | vprašanje, | ki se ji je vsiljevalo, zakaj je ustvarjen človek | A |
da so vsi kolikor toliko zdravi, nazadnje pa | vprašanje, | če se ni že France dovolj izučil; kdaj se vrne | A |
kdo se je rodil pod vašo streho?« »Prehudo | vprašanje, | « je dejal Škorec.»Škorcev žvrgoli pod mojo streho | A |
vendar niso turški boben. Tudi se mu je zdelo, da | vprašanje | še ni pereče. Spet se mu je zjasnilo čelo in | A |
je bilo, da se Ivan še ni zagovoril; res, to | vprašanje | še ni bilo pereče; ta večer ga pa sploh ni bilo | A |
venci?« »Z venci?« je osupnil Ivan, ker mu je | vprašanje | zbudilo neprijeten sum. »No, z venci, ki jih | A |
vprašala, če mu je že odleglo. Kako neslano | vprašanje! | Odleglo! | A |
primer, kako se bo zahvalil. To je namreč važno | vprašanje. | Zahvala ne sme biti samozavestna, ker bi bila | A |
Toda kako? To | vprašanje | mu je stopilo pred razdvojeno dušo in mu ustavilo | A |
ona vso gostilnico pokonci in da je še veliko | vprašanje, | če bi ga hotela ona vzeti, nikar da bi se mu | A |
kogarkoli je srečal, povsod je slišal najprej | vprašanje, | kako je pravzaprav z Uršino zapuščino, ali je | A |
trinog on ni bil, in načelnega pomena ni imelo | vprašanje. | Oh, kako je bila vesela gospa, da se bo mogla | A |
razžaljen. »Kos ali ne kos,« je odvrnil oni; »to je | vprašanje, | ki ne spada sem.Da pa to ni moja dolžnost, ampak | A |
zanimivo. Tožilo se je Korneliji po očetu; a na | vprašanje, | kako ji ugaja v gradu, je Viljem dobil tako | A |
omenil, da ima priporočila od Vranjebrškega, a na | vprašanje, | komu ga hoče izročiti, ni vedel odgovora.Da | A |
naš prijatelj na svoje stanovanje. Neizogibno | vprašanje | svojih varovank, kje in zakaj se je toliko časa | A |
veži je prebirala stara Židinja cunje in na | vprašanje, | če je Abraham doma, ne pogledavši kvišku, hitro | A |
sedel na stol, mož pa je začel na ono kratko | vprašanje | po učenjaški navadi na dolgo in široko odgovarjati | A |
‒ komu na korist. Jako čuden odgovor na to | vprašanje | pa je dala vest, da je deklico takoj poslal | A |
oči. . / . / stran 170 . / »Oh, kako neslano | vprašanje! | « je odgovorila ona in mu izvila roko.»Ali ne | A |
pa moja žena, moja Kornelija?« je bilo prvo | vprašanje. | Brat je povesil oči in jecal nekaj besed brez | A |
predno je Pezdir mogel kaj odgovoriti na to | vprašanje, | skoči Ocepek izza mize, pade pred Srakarja na | A |
je zdelo, da je gospa na zadnje lajtnantovo | vprašanje | nekako zatezala z odgovorom. Ko so po obedu | A |
Pa kaj bi mogla ona zunaj iskati? Na to | vprašanje | si ni znal odgovoriti.Ali če je primerjal vse | A |
in kmalu se je prepričala. Na Levkino zaupno | vprašanje | je Anica jokaje priznala, da ljubi mladega Slovaka | A |
zapustil, hiše svoje tam ne pustil«. Na polževo | vprašanje, | koliko časa bo še živel potem, zabrenči mu posebno | A |
se začuje od nekod lepo ubrano petje. Na moje | vprašanje, | kaj je s tem petjem, doznam, da imajo domači | A |
Koliko nog ima rak? Na to | vprašanje | imamo sicer že nekaj odgovorov, toda če hočemo | A |
Koliko nog ima rak? Na to | vprašanje | mož nekoliko pomisli, potem nas omeri od nog | A |
najstarejši, ki je bil očividno komandant. | Vprašanje | je bilo nemško, zato ga fantje niso razumeli | A |
uvidel, da se radovednega soseda ne reši. Na | vprašanje | ni odgovoril, pač pa je stavil Hrvatu vprašanje | A |
vprašanje ni odgovoril, pač pa je stavil Hrvatu | vprašanje. | ‒Odkod pa si ti? ‒ je motril Hrvata. ‒E, Slovenac | A |
škripali z zobmi. V duši se jim je vzbudilo | vprašanje: | »Zakaj te muke?« in preklinjati so začeli vojsko | A |
ki je v zaključku njenega nagovora že zavohal | vprašanje. | Tega, ali bomo ali ne bomo, zdaj ne bomo več | A |
denarci zvenijo. Zato tu zdaj sploh ni več | vprašanje, | če jih bova dobila.Tu, Mežikaš, gre zdaj samo | A |
je, če ne moreš drugače misliti. In je res | vprašanje, | kaj se potem še sploh splača? je pomolčala | A |
države, temveč gre pri tem zmeraj in praviloma za | vprašanje | posameznika, je razlagal profesor, medtem ko | A |
ali, ker on ni več zmogel naprej, to je bilo | vprašanje, | ki mu nekako niti nisem skušal iskati odgovora | A |
Za začetek? je nisem povsem razumel. | Vprašanje | je, kako bi bilo, ko bi te videl drugič ali | A |
Odmašil sem steklenico in nama natočil. Bistveno | vprašanje | je seveda, kaj zdaj s to nepričakovano srečo | A |
Tudi prav, sem soglašal. A | vprašanje | seveda ostaja enako. Z razliko, da morava reč | A |
sam prisilil. Ampak, tu vendar zdaj gre že za | vprašanje | človekove osebne svobode in tako se ne moreva | A |
mu jo vrnil, prosim? to pa je seveda že drugo | vprašanje. | Kaj pa če morda le tisti, ki mu jo je tudi vzel | A |
nisem tak, kot me poznaš? sem uporabil njeno | vprašanje. | Si, je prikimala. | A |
zaskrbelo. . / . / stran 162 . / Preslišal sem | vprašanje | in legel nanjo.Iskal sem z obrazom pregibe, | A |
Občutek imaš? sem v mislih slutljivo ponovil | vprašanje | in ga skušal znova prevdariti. Ne vem? je šepnila | A |
stvar ensamkrat še zasleknjenih rokavov, le še | vprašanje | časa.Zapletel jo je bil v štrene svoje bitnosti | A |
razglasitev katerih za svetnike je bilo le še | vprašanje | golov.Njim se je navrglo, Buterna pa je svoje | A |
hormonov in kdo bi mu bil mogel odgovoriti na | vprašanje, | če jih telo sploh še premore?Vendar bi se motil | A |
Neprijetno mi je, ker s poročilom ne pridem naprej, | vprašanje | časa me moti, vem, da je ta točka nerešljiva | A |
Kako je preživel prvo noč v svobodi, to bo prvo | vprašanje, | malo zaporčno vprašanje, pa to ne škodi in bom | A |
svobodi, to bo prvo vprašanje, malo zaporčno | vprašanje, | pa to ne škodi in bom videl, kakšen bo odgovor | A |
omejiti na noč, zakaj tolikšna skromnost, zastavi | vprašanje, | kot se spodobi, kateri letni čas, stoletje, | A |
pomislimo, popolna omračitev uma je bila tako le še | vprašanje | časa in zato za svoja zadnja dejanja ni več | A |
ker prvikrat ga je bil general preslišal. Na | vprašanje, | ali je bil že kdaj poprej v Bosni, je pritrdil | A |
vse izpremeni, kakor hitro bo rešeno agrarno | vprašanje. | Domačinom treba dati zemljo, ki jedva čakajo | A |
inženir ter prislonil puško k steni. Kakor | vprašanje, | tako je bil tudi odgovor slovenski. »Kuhar. | A |
srečali z Vilarjevimi. Gajerju se je zdelo ono | vprašanje | neumestno; votel zvok začudenja se je odtrgal | A |
inženir in se domislil, da je zastavil svoje | vprašanje | preobče, preprostim ljudem neumljivo.»Ste li | A |
pričakujoč še od druge strani odgovora na svoje | vprašanje. | Zdajci se je oglasil na drugem koncu skupščine | A |
izmislili sovražniki te dežele. Uredite agrarno | vprašanje, | osvobodite kmeta kakor v Srbiji in Bolgariji | A |
ta nenavadno mična prikazen je zbudila v njem | vprašanje: | Kako je zašel ta neizbrušen biser v takšen prah | A |
sestra Jovice Miloševića?« Nalašč je postavil | vprašanje | tako, da bi zvedel, je li Danica tista sestra | A |
cepine, sekire in žage so morali sami plačati. | Vprašanje | je, kdo je uveljavil te globe: vlada ali paznik | A |
prozornih rokavcih, se mu je zdajci porodilo | vprašanje: | Ali bo tudi ona v zakonu podobna svoji sestri | A |
dueta toliko zastala sapa, da ni odgovoril na | vprašanje, | pač pa je šinil z glavo kvišku in debelo se | A |
in ga vtaknila globlje v nedrja. Na gospejno | vprašanje, | kdo ji je dal jabolko, je položila zasolzelo | A |
umetnica in kje je? Lepo delo je vsiljevalo to | vprašanje | in umetniško nadahnjeni Lisinski ga je tudi | A |
dopuščal srditi potok, vsem se je čitalo na obrazu | vprašanje: | Kaj to pomeni?Nekateri so začutili celo mravljince | A |
solnce je oblivalo njeno glavo. Vilarja je njeno | vprašanje | razveselilo, nekaj prisrčno naivnega in domačega | A |
in socializem se ni ogreval, bosensko agrarno | vprašanje | mu je bilo sicer znano, toda o tem ni nikdar | A |
osvoboditvi Mušića in Jovice. Na primerno | vprašanje | dobi zatrditev, da gospodin Franjo gotovo osvobodi | A |
da jo je spomnil prazni želodec na socialno | vprašanje | in jo pognal na težko pot s trebuhom za zeliščem | A |
naravnih navlak, se je poglobila v socialno | vprašanje, | ker nekaj mrvic tega velikega vprašanja se je | A |
vprašal Vilar, ko se mu je pokazalo, da se to | vprašanje | ne bo zdelo neskromno, ne brezobzirno. Gospejin | A |
starčkom. . / . / stran 611 . / Na Vilarjevo | vprašanje: | »Kako si, Pero?« je tožno odgovoril: »Kakor | A |
stališče. Eni so se potegovali za neko žensko | vprašanje, | rekoč, da je ženska reva in da izvirajo njene | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |