»In tiste, ki so jih ubili v Bazovici?« je zamolklo rekla. In tudi ni bil zanj samo očitek, in tudi ni bila samo sodba, to njeno vprašanje, ampak nenadna, pretresljiva samota, ki so jo ustvarile njene besede. In on je bil v ti praznini na mah neodgovoren, izgubljen, skoraj potepuh na križišču, skoraj vlačuga brez staršev, brez dedov.