nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Pomladni dan, poved v sobesedilu:
In ker je bil prav v tistih najnesrečnejših mladeniških letih, ko človek s težkim bremenom nekakšne usodne vesoljne krivde v temi brodi po mrzli in razburkani reki, ki teče med otroško in fantovsko dobo, si je seveda očital, da je kriv tudi očetovih muk. Na vprašanje, zakaj je kriv, je kajpak odgovarjal samo z odgovorom, ki je godil njegovemu duševnemu stanju, namreč, da je kriv že zato, ker sploh živi, ker sploh je. Kako lepo bi bilo, če ga sploh ne bi bilo! ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani