nova beseda iz Slovenije

trepetajoč (148)


vsako mero. Ton njegovega glasu postane visok in      trepetajoč.      Kar opazuj ga, pa boš videl, kako nestrpen postane  A
Zelo ste prepadeni? KRNEC sedí      trepetajoč,      roke ob kolenih, glavo sklonjeno: Zdelo se  A
milosti prosila VIDA: Pozdravljeni! MRVA ves      trepetajoč      od ljubezni in od sovraštva: Pokleknimo prednjo  A
strahotna tiha noč? Zakaj bledíte zvezde bolnó      trepetajoč?      Prisveti jasna luna na to temnó nebó  A
izhoda je luč prihajala - že sem te slutil      trepetajoč.      Že so se stresale moje duše peroti,   A
izsušeno, ljubica moja, se vračam zdaj k tebi      trepetajoč.      Po svojo mladost prihajam k tebi.   A
noč, v obrvih ivje, roké premrzle, ubog,      trepetajoč.      Že je legla meglà, svetilke gorijo,   A
ki se strele boji in tiho sredi polja stoji      trepetajoč,      ko vihari vihar, ko grmi in treska, ko polje  A
azmočenega od dežja, duhteče trave vonj po tej koži.      Trepetajoč      je čakal minuto, ko bo prišla zamenjava.In potem  A
vsaj luči žarometov in presenečen zaslišal svoj      trepetajoč,      presunljiv stok, ko je iz pljuč iztisnil zrak  A
Zvečerilo se je.      Trepetajoč      nemir po mestu se ni polegel. Pa tudi hrupnejši  A
izpustila košček melone, ustnice so se razprle in      trepetajoč      zakoprnele: »Irena, Irena ‒« »Okrepčaj se, centurio  A
nebo se je klanjalo nad njima in zvezdice so      trepetajoč      posipale čolnič s svetlimi poljubi.Njuni duši  A
nastežaj odprto, je omahnila v stran in se je      trepetajoč      pokrižala. ”Kaj je planilo, Aleš, kaj je  A
”Precej dajte!“ Jezen in      trepetajoč      je segel Aleš pod pas; Šimen je izpraznil vso  A
je približal peči z opreznimi koraki in ves      trepetajoč,      kakor kugi in živemu ognju. ”Usmili se me  A
krajev, kjer mi je reklo srce, da čaka name      trepetajoč      ...O Hana, veliko je bilo trpljenje njeno in moje  A
nikoli več; komaj da se še spominjam, kako tih in      trepetajoč      je bil glas njenih besed ... in kako velika bolečina  A
vajeti in je ustavil. ”Kaj pa bi?“ je vprašal      trepetajoč.      ”Kaj bi?“ je odgovoril Jokec ponižno.  A
Bela megla se vzdiga iz Močilnika, vijoč se,      trepetajoč      hrepeni proti nebu, v veličastnem kelihu prinaša  A
kosmiči, sukajoč se nemirno drug krog drugega in      trepetajoč      od mraza.Odkar je zasijalo hladno, zaspano jutro  A
slast trpljenja zaradi pravice, mučencev, ki bi      trepetajoč      od verne radosti gledali svojo kri?... To radovoljno  A
... Ihteč in      trepetajoč      je hitel iz mesta na polje. IV   A
vse, vse izgubljeno ... In plaha roka se izteza      trepetajoč      po roki posestrimi, plaho oko se ozira in išče  A
cviljenje. Neznana groza mi je segla v dušo in      trepetajoč      sem se skril pod odejo.-   A
ga resnično rada, ko je stal pred mano, ves      trepetajoč      in je gledal v tla. ”Čemu bi že odhajal,  A
so se svetile njegove oči, prav tako mehak,      trepetajoč      je bil nasmeh ob njegovih ustnicah.In ona je  A
grla. Lenart se je vzdramil na peči, planil      trepetajoč,      ves objokan; v sanjah je videl hude strahove  A
stokajoč, proseč glas. Tenak je bil od začetka in      trepetajoč,      ali bližal se je zmerom bolj in zmerom razločnejši  A
življenja ... Še malo, še en dan, še ena noč, še en      trepetajoč      spomin na daljno sonce - in jaz bom relief med  A
zimski gozd; kamor ga je vabila, je šel za njo,      trepetajoč      od mraza, srce polno strahu in čudnega hrepenenja  A
Zateci se k njemu, da boš zveličan!“ Hitel je      trepetajoč,      koprneč; pokleknil je na kamen pod lino, sklenil  A
polnim materinskim smehljajem. Še sva se ozrla -      trepetajoč      bel pas se je visoko nad poljem raztopil v biserno  A
onkraj življenja me je vzbudil. V mrzli grozi,      trepetajoč      sem odprl oči nastežaj . Bila je noč; par  A
mrtvaško tiho; zunaj se je oglasil zategnjen,      trepetajoč      vzklik. ”Tako je stokalo takrat okoli mene  A
prebledeli obraz. In ko ni spal, je pomislil      trepetajoč:      bolj vroče so zdaj njene solze, nego bi bile  A
lestev; prislonil jo na vejo ter stopal počasi in      trepetajoč,      klin za klinom.Veja se je udajala in zibala  A
in vrnil se je proti domu z jadrnim korakom,      trepetajoč      od groze in ves zasopljen. Pred hišo je stal  A
jemlje, beštija?“ je kriknil župnik. Vstal je      trepetajoč;      bolne noge so ga komaj nosile, ko se je napotil  A
postal in poslušal. Iz gozda se je izvil tenak,      trepetajoč      glas ”Tam za goro ... oj tam za goro   A
da je bil Slovenec, temveč s ponosom, četudi      trepetajoč,      je poudarjal: ”Ich bin ein Krainer!“Take može  A
je zaprosil Poljanec in njegov glas je bil      trepetajoč,      slaboten, otroški. ”Kaj bi jo gledal?  A
Pograbil sem klobuk ter hitel naravnost v krčmo,      trepetajoč,      brez uma. Tam so sedeli vsi mogotci.  A
in sunkoma z debelima glavama. Mate, ves še      trepetajoč      in zagorel, se je ozrl navzdol. Prijetno mu  A
je izpregovoril, je bil njegov glas hripav in      trepetajoč.      Govoril je dolgo, zmerom glasneje in zmerom  A
pesem - tenek zvok, . / . / stran 79 . / visok,      trepetajoč.     Čez plot, na vseh straneh, so se vzpenjali paglavci  A
žarkov; in en sam žarek, na kostanjevem listu      trepetajoč,      je znamenje in podoba te vesoljne luči.En sam  A
si rejen, nasičen in napojen; nekoč si sedel      trepetajoč      v nezakurjeni izbi in nisi imel skodelice čaja  A
ne zaslutilo luči, ne zgenilo se ter poslalo      trepetajoč      pozdrav nevidnemu nebu.Ko je Bog ustvaril noči  A
izpodrecane starke: prav tako tenak je bil in      trepetajoč,      kakor takrat, ko je prepeval litanije Matere  A
je poklonil viteško ter je stal pred njo ves      trepetajoč.     Zasmejale so se njene oči, tudi njene ustnice  A
je ugledal, ki je stal nekoč pred njo mlad in      trepetajoč      in ki jo je iskal in je ni našel.Izpremenila  A
štiri za pet krajcarjev. Spoznati si moral      trepetajoč,      da si še človek, bližji blatu nego zvezdam   A
si se in nisi prišla!“ je izpregovoril glas,      trepetajoč      od srda in od poželenja. ”Zakaj bi hodila  A
Egon je odprl duri in je klical v vežo, nato je      trepetajoč      in preplašen pokleknil ter se nagnil čez Konrada  A
njegov korak. Mraz ji je bilo v lice; čuden,      trepetajoč      hlad je segal v život, v srce. ”Marta!“ je  A
zgenile; in ni slišal, kako je bil čudno hlasten,      trepetajoč      njen glas. ”Kako ... da nosi radovoljno svoj  A
Trubadurja. Presunilo me je, da sem vztrepetal;      trepetajoč      se spomnil náse in na vse, kar je bilo. Tá  A
bilo tisočletno hrepenenje ... Tako je zaspal      trepetajoč      in ihteč od same neizmerne sladkosti. Vstal  A
mu je mnogokrat, da bi vzkriknil ves srdit in      trepetajoč:      ”Norci!  A
izgubljen!“ je odgovoril; glas mu je bil hripav in      trepetajoč.      ”Utopljen, se bojim!“ je smehljaje dovršil  A
noč, odgovora ni bilo. Takrat je Milan ihteč,      trepetajoč      odprl okno in je skočil na vrt - kakor da bi  A
je, da bi se vozil tako poleg njé, molčé in      trepetajoč,      vse dalje, ven iz mesta, na belo, brezkončno  A
gledati natura!“ Stopil je k nji ves plah,      trepetajoč,      ter je položil roke čisto narahlo na njene rame  A
Zaspal je za mizo, ob ugašajoči svetilki, ihteč,      trepetajoč.     Komaj se je bil dodobrega predramil, so mu prinesli  A
vdala tvojemu objemu, ko si bil še ves gorak in      trepetajoč      od tujih misli in od tujegakoprnenja?Kaj ti  A
”Gospod Edvard!“ Pomislil je      trepetajoč:      ”Ali bi molčal?Ali bi ji odprl duri in jo vlekel  A
vsa koščena roka se je iztegnila proti njemu      trepetajoč.     In gospod Edvard je prebledel.   A
glas, umiriti misli, ustnice pa so trepetale in      trepetajoč      so se oklepale roke tistih tenkih, koščenih  A
boke in se mu smeje v obraz. Zdramil se je      trepetajoč      in prestrašen, prižgal je luč in si je zapalil  A
stopil nekoč v črni obleki, zardel, plah in      trepetajoč      pred debelega gospoda Sitarja.-   A
”No?“ Poljubil jo je in je stal      trepetajoč      pred njo. ”In - ničesar več, Minka?“   A
odpovedal sebi in svojim ciljem!“ je vzkliknil      trepetajoč.     ”Ničesar nisem zatajil, ničesar še zamudil.  A
silno zidovje. . / . / stran 109 . / Truden,      trepetajoč      je omagal, povesil je glavo na prsi, hrbet se  A
klobuk na čelo ter pobegnil na ulice bled in      trepetajoč.      ”Kam pa, stari?“ ga je ustavil veseli učitelj  A
omahnila. Šel je v svojo izbo, globoko sključen,      trepetajoč,      in je legel oblečen na posteljo. ”Še to,  A
njim. ”Kdo pa je ta človek?“ je prašal ženo      trepetajoč;      tudi ona je trepetala in mu je gledala naravnost  A
sedel za mizo; poslušal je bled, po vsem telesu      trepetajoč.      Kačur je stal okamenel, zibalo se mu je pred  A
sem stal pred durmi kakor obtoženec, ki čaka      trepetajoč      in prisluškujoč, da ga pokličejo pred sodnika  A
”Ah ... prijatelj!“ Mil glas,      trepetajoč,      poln prošnje in kesanja. ”Potrpi!“   A
življenj samo za tisti trenotek, ko bo bled,      trepetajoč,      molče proseč vzdignil roke ter jih iztegnil  A
Vsako uro sem planil iz spanja prestrašen in      trepetajoč,      nazadnje sem okno zaprl in zadelal. Tako  A
”Beži!“ V trenotku sem stal mrzel in      trepetajoč      sredi izbe.Nekdo je hodil s težkimi koraki po  A
zaokrenil glavo in se ni več ganil. Tekel sem domov      trepetajoč,      ihteč; tudi sam bi bil obležal v prahu, skril  A
bojazen, jaz je nisem poznal ... Prišel sem k tebi,      trepetajoč      sem stopil pred duri; skoro čutim, kam je gledal  A
vstal in stopil hitro proti njemu, ves vzburjen,      trepetajoč.     ”Kaj hočete od mene?  A
Neče govoriti naravnost!“ -- Šel sem počasi,      trepetajoč,      in mu nisem več pogledal v obraz.Ko sem stopil  A
brez bojazni si mi gledala v oči, ko sem stal      trepetajoč      pred teboj. V tistem trenotku se je izpolnilo  A
roke in obleko z vinom. Krojač je stal za mizo      trepetajoč      in prepaden; obledel je in smeh mu je izginil  A
Kakor sanje... Tisto noč, ko je prišel domov ves      trepetajoč      in bled, je vzela na rame težko breme, ali tako  A
jamah pod močnimi obrvmi. In glas je bil mehak,      trepetajoč:      ”Ali si prišla, Francka?  A
odgovarjal in opravičeval se je razburjen in ves      trepetajoč,      kadar je zašepetalo v njem: ”Prav ima, ponižaj  A
kolodvoru. Slišala je, da jo je klical zadaj      trepetajoč      glas, ki se je izgubljal v vetru. ”Francka  A
ji je iztrgala ruto z glave. Metka je stala      trepetajoč      ob zidu, v roki je držala ugaslo svečo.   A
Kaj pravite, gospod?“ Ubog in      trepetajoč      je stal Konopa pred svojimi sodniki. ”Čemu  A
se je zaljubil. Tisti večer, ko je prvikrat,      trepetajoč      in jecljajoč, objel žensko. Drobna je bila in  A
Izpreletelo ga je kakor strah. Predno se je sklonil      trepetajoč,      da bi poljubil živo sanjo, je bil sam in je  A
srečal pod brezami: tisti večer, ko sem sedel,      trepetajoč      in premočen, tam na klopi in sanjal blagoslovljene  A
bilo ... in vendar je šel po ukazu iz noči, šel      trepetajoč,      brez moči, zobje so mu šklepetali od groze.  A
po njegovih rokah in njeni bluzi. Vstal je      trepetajoč      in omahujoč ter se vrnil v krčmo. Ona se  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA