nova beseda iz Slovenije
vsako mero. Ton njegovega glasu postane visok in | trepetajoč. | Kar opazuj ga, pa boš videl, kako nestrpen postane | A |
Zelo ste prepadeni? KRNEC sedí | trepetajoč, | roke ob kolenih, glavo sklonjeno: Zdelo se | A |
milosti prosila VIDA: Pozdravljeni! MRVA ves | trepetajoč | od ljubezni in od sovraštva: Pokleknimo prednjo | A |
strahotna tiha noč? Zakaj bledíte zvezde bolnó | trepetajoč? | Prisveti jasna luna na to temnó nebó | A |
izhoda je luč prihajala - že sem te slutil | trepetajoč. | Že so se stresale moje duše peroti, | A |
izsušeno, ljubica moja, se vračam zdaj k tebi | trepetajoč. | Po svojo mladost prihajam k tebi. | A |
noč, v obrvih ivje, roké premrzle, ubog, | trepetajoč. | Že je legla meglà, svetilke gorijo, | A |
ki se strele boji in tiho sredi polja stoji | trepetajoč, | ko vihari vihar, ko grmi in treska, ko polje | A |
azmočenega od dežja, duhteče trave vonj po tej koži. | Trepetajoč | je čakal minuto, ko bo prišla zamenjava.In potem | A |
vsaj luči žarometov in presenečen zaslišal svoj | trepetajoč, | presunljiv stok, ko je iz pljuč iztisnil zrak | A |
Zvečerilo se je. | Trepetajoč | nemir po mestu se ni polegel. Pa tudi hrupnejši | A |
izpustila košček melone, ustnice so se razprle in | trepetajoč | zakoprnele: »Irena, Irena ‒« »Okrepčaj se, centurio | A |
nebo se je klanjalo nad njima in zvezdice so | trepetajoč | posipale čolnič s svetlimi poljubi.Njuni duši | A |
nastežaj odprto, je omahnila v stran in se je | trepetajoč | pokrižala. ”Kaj je planilo, Aleš, kaj je | A |
”Precej dajte!“ Jezen in | trepetajoč | je segel Aleš pod pas; Šimen je izpraznil vso | A |
je približal peči z opreznimi koraki in ves | trepetajoč, | kakor kugi in živemu ognju. ”Usmili se me | A |
krajev, kjer mi je reklo srce, da čaka name | trepetajoč | ...O Hana, veliko je bilo trpljenje njeno in moje | A |
nikoli več; komaj da se še spominjam, kako tih in | trepetajoč | je bil glas njenih besed ... in kako velika bolečina | A |
vajeti in je ustavil. ”Kaj pa bi?“ je vprašal | trepetajoč. | ”Kaj bi?“ je odgovoril Jokec ponižno. | A |
Bela megla se vzdiga iz Močilnika, vijoč se, | trepetajoč | hrepeni proti nebu, v veličastnem kelihu prinaša | A |
kosmiči, sukajoč se nemirno drug krog drugega in | trepetajoč | od mraza.Odkar je zasijalo hladno, zaspano jutro | A |
slast trpljenja zaradi pravice, mučencev, ki bi | trepetajoč | od verne radosti gledali svojo kri?... To radovoljno | A |
... Ihteč in | trepetajoč | je hitel iz mesta na polje. IV | A |
vse, vse izgubljeno ... In plaha roka se izteza | trepetajoč | po roki posestrimi, plaho oko se ozira in išče | A |
cviljenje. Neznana groza mi je segla v dušo in | trepetajoč | sem se skril pod odejo.- | A |
ga resnično rada, ko je stal pred mano, ves | trepetajoč | in je gledal v tla. ”Čemu bi že odhajal, | A |
so se svetile njegove oči, prav tako mehak, | trepetajoč | je bil nasmeh ob njegovih ustnicah.In ona je | A |
grla. Lenart se je vzdramil na peči, planil | trepetajoč, | ves objokan; v sanjah je videl hude strahove | A |
stokajoč, proseč glas. Tenak je bil od začetka in | trepetajoč, | ali bližal se je zmerom bolj in zmerom razločnejši | A |
življenja ... Še malo, še en dan, še ena noč, še en | trepetajoč | spomin na daljno sonce - in jaz bom relief med | A |
zimski gozd; kamor ga je vabila, je šel za njo, | trepetajoč | od mraza, srce polno strahu in čudnega hrepenenja | A |
Zateci se k njemu, da boš zveličan!“ Hitel je | trepetajoč, | koprneč; pokleknil je na kamen pod lino, sklenil | A |
polnim materinskim smehljajem. Še sva se ozrla - | trepetajoč | bel pas se je visoko nad poljem raztopil v biserno | A |
onkraj življenja me je vzbudil. V mrzli grozi, | trepetajoč | sem odprl oči nastežaj . Bila je noč; par | A |
mrtvaško tiho; zunaj se je oglasil zategnjen, | trepetajoč | vzklik. ”Tako je stokalo takrat okoli mene | A |
prebledeli obraz. In ko ni spal, je pomislil | trepetajoč: | bolj vroče so zdaj njene solze, nego bi bile | A |
lestev; prislonil jo na vejo ter stopal počasi in | trepetajoč, | klin za klinom.Veja se je udajala in zibala | A |
in vrnil se je proti domu z jadrnim korakom, | trepetajoč | od groze in ves zasopljen. Pred hišo je stal | A |
jemlje, beštija?“ je kriknil župnik. Vstal je | trepetajoč; | bolne noge so ga komaj nosile, ko se je napotil | A |
postal in poslušal. Iz gozda se je izvil tenak, | trepetajoč | glas ”Tam za goro ... oj tam za goro | A |
da je bil Slovenec, temveč s ponosom, četudi | trepetajoč, | je poudarjal: ”Ich bin ein Krainer!“Take može | A |
je zaprosil Poljanec in njegov glas je bil | trepetajoč, | slaboten, otroški. ”Kaj bi jo gledal? | A |
Pograbil sem klobuk ter hitel naravnost v krčmo, | trepetajoč, | brez uma. Tam so sedeli vsi mogotci. | A |
in sunkoma z debelima glavama. Mate, ves še | trepetajoč | in zagorel, se je ozrl navzdol. Prijetno mu | A |
je izpregovoril, je bil njegov glas hripav in | trepetajoč. | Govoril je dolgo, zmerom glasneje in zmerom | A |
pesem - tenek zvok, . / . / stran 79 . / visok, | trepetajoč. | Čez plot, na vseh straneh, so se vzpenjali paglavci | A |
žarkov; in en sam žarek, na kostanjevem listu | trepetajoč, | je znamenje in podoba te vesoljne luči.En sam | A |
si rejen, nasičen in napojen; nekoč si sedel | trepetajoč | v nezakurjeni izbi in nisi imel skodelice čaja | A |
ne zaslutilo luči, ne zgenilo se ter poslalo | trepetajoč | pozdrav nevidnemu nebu.Ko je Bog ustvaril noči | A |
izpodrecane starke: prav tako tenak je bil in | trepetajoč, | kakor takrat, ko je prepeval litanije Matere | A |
je poklonil viteško ter je stal pred njo ves | trepetajoč. | Zasmejale so se njene oči, tudi njene ustnice | A |
je ugledal, ki je stal nekoč pred njo mlad in | trepetajoč | in ki jo je iskal in je ni našel.Izpremenila | A |
štiri za pet krajcarjev. Spoznati si moral | trepetajoč, | da si še človek, bližji blatu nego zvezdam | A |
si se in nisi prišla!“ je izpregovoril glas, | trepetajoč | od srda in od poželenja. ”Zakaj bi hodila | A |
Egon je odprl duri in je klical v vežo, nato je | trepetajoč | in preplašen pokleknil ter se nagnil čez Konrada | A |
njegov korak. Mraz ji je bilo v lice; čuden, | trepetajoč | hlad je segal v život, v srce. ”Marta!“ je | A |
zgenile; in ni slišal, kako je bil čudno hlasten, | trepetajoč | njen glas. ”Kako ... da nosi radovoljno svoj | A |
Trubadurja. Presunilo me je, da sem vztrepetal; | trepetajoč | se spomnil náse in na vse, kar je bilo. Tá | A |
bilo tisočletno hrepenenje ... Tako je zaspal | trepetajoč | in ihteč od same neizmerne sladkosti. Vstal | A |
mu je mnogokrat, da bi vzkriknil ves srdit in | trepetajoč: | ”Norci! | A |
izgubljen!“ je odgovoril; glas mu je bil hripav in | trepetajoč. | ”Utopljen, se bojim!“ je smehljaje dovršil | A |
noč, odgovora ni bilo. Takrat je Milan ihteč, | trepetajoč | odprl okno in je skočil na vrt - kakor da bi | A |
je, da bi se vozil tako poleg njé, molčé in | trepetajoč, | vse dalje, ven iz mesta, na belo, brezkončno | A |
gledati natura!“ Stopil je k nji ves plah, | trepetajoč, | ter je položil roke čisto narahlo na njene rame | A |
Zaspal je za mizo, ob ugašajoči svetilki, ihteč, | trepetajoč. | Komaj se je bil dodobrega predramil, so mu prinesli | A |
vdala tvojemu objemu, ko si bil še ves gorak in | trepetajoč | od tujih misli in od tujegakoprnenja?Kaj ti | A |
”Gospod Edvard!“ Pomislil je | trepetajoč: | ”Ali bi molčal?Ali bi ji odprl duri in jo vlekel | A |
vsa koščena roka se je iztegnila proti njemu | trepetajoč. | In gospod Edvard je prebledel. | A |
glas, umiriti misli, ustnice pa so trepetale in | trepetajoč | so se oklepale roke tistih tenkih, koščenih | A |
boke in se mu smeje v obraz. Zdramil se je | trepetajoč | in prestrašen, prižgal je luč in si je zapalil | A |
stopil nekoč v črni obleki, zardel, plah in | trepetajoč | pred debelega gospoda Sitarja.- | A |
”No?“ Poljubil jo je in je stal | trepetajoč | pred njo. ”In - ničesar več, Minka?“ | A |
odpovedal sebi in svojim ciljem!“ je vzkliknil | trepetajoč. | ”Ničesar nisem zatajil, ničesar še zamudil. | A |
silno zidovje. . / . / stran 109 . / Truden, | trepetajoč | je omagal, povesil je glavo na prsi, hrbet se | A |
klobuk na čelo ter pobegnil na ulice bled in | trepetajoč. | ”Kam pa, stari?“ ga je ustavil veseli učitelj | A |
omahnila. Šel je v svojo izbo, globoko sključen, | trepetajoč, | in je legel oblečen na posteljo. ”Še to, | A |
njim. ”Kdo pa je ta človek?“ je prašal ženo | trepetajoč; | tudi ona je trepetala in mu je gledala naravnost | A |
sedel za mizo; poslušal je bled, po vsem telesu | trepetajoč. | Kačur je stal okamenel, zibalo se mu je pred | A |
sem stal pred durmi kakor obtoženec, ki čaka | trepetajoč | in prisluškujoč, da ga pokličejo pred sodnika | A |
”Ah ... prijatelj!“ Mil glas, | trepetajoč, | poln prošnje in kesanja. ”Potrpi!“ | A |
življenj samo za tisti trenotek, ko bo bled, | trepetajoč, | molče proseč vzdignil roke ter jih iztegnil | A |
Vsako uro sem planil iz spanja prestrašen in | trepetajoč, | nazadnje sem okno zaprl in zadelal. Tako | A |
”Beži!“ V trenotku sem stal mrzel in | trepetajoč | sredi izbe.Nekdo je hodil s težkimi koraki po | A |
zaokrenil glavo in se ni več ganil. Tekel sem domov | trepetajoč, | ihteč; tudi sam bi bil obležal v prahu, skril | A |
bojazen, jaz je nisem poznal ... Prišel sem k tebi, | trepetajoč | sem stopil pred duri; skoro čutim, kam je gledal | A |
vstal in stopil hitro proti njemu, ves vzburjen, | trepetajoč. | ”Kaj hočete od mene? | A |
Neče govoriti naravnost!“ -- Šel sem počasi, | trepetajoč, | in mu nisem več pogledal v obraz.Ko sem stopil | A |
brez bojazni si mi gledala v oči, ko sem stal | trepetajoč | pred teboj. V tistem trenotku se je izpolnilo | A |
roke in obleko z vinom. Krojač je stal za mizo | trepetajoč | in prepaden; obledel je in smeh mu je izginil | A |
Kakor sanje... Tisto noč, ko je prišel domov ves | trepetajoč | in bled, je vzela na rame težko breme, ali tako | A |
jamah pod močnimi obrvmi. In glas je bil mehak, | trepetajoč: | ”Ali si prišla, Francka? | A |
odgovarjal in opravičeval se je razburjen in ves | trepetajoč, | kadar je zašepetalo v njem: ”Prav ima, ponižaj | A |
kolodvoru. Slišala je, da jo je klical zadaj | trepetajoč | glas, ki se je izgubljal v vetru. ”Francka | A |
ji je iztrgala ruto z glave. Metka je stala | trepetajoč | ob zidu, v roki je držala ugaslo svečo. | A |
Kaj pravite, gospod?“ Ubog in | trepetajoč | je stal Konopa pred svojimi sodniki. ”Čemu | A |
se je zaljubil. Tisti večer, ko je prvikrat, | trepetajoč | in jecljajoč, objel žensko. Drobna je bila in | A |
Izpreletelo ga je kakor strah. Predno se je sklonil | trepetajoč, | da bi poljubil živo sanjo, je bil sam in je | A |
srečal pod brezami: tisti večer, ko sem sedel, | trepetajoč | in premočen, tam na klopi in sanjal blagoslovljene | A |
bilo ... in vendar je šel po ukazu iz noči, šel | trepetajoč, | brez moči, zobje so mu šklepetali od groze. | A |
po njegovih rokah in njeni bluzi. Vstal je | trepetajoč | in omahujoč ter se vrnil v krčmo. Ona se | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |