Stala si nad stopnicami, z rokami si se opirala ob zid in tako si bila oblečena, tudi tiste šolne si imela, kakor takrat, ko sem te nesel v naročju v to izbo ... Mirno si stala, ko sem ti šel naproti in brez bojazni si mi gledala v oči, ko sem stal trepetajoč pred teboj.
V tistem trenotku se je izpolnilo, kar je bilo usojeno od začetka, kar sem slutil v temnem strahu že tedaj, --ko sem še sanjal otroške sanje o vstajenju in ljubezni.