nova beseda iz Slovenije

toča (1.177)


sodnike, tožnike, priče, poslušavce, vse! Kakor      toča      so padali po hrbtih paragrafi. DOBRIN To je  A
tihi so gozdovi, kaj samujejo stezé? Mar je      toča      vse pobila, mar je suša nad vasjo, mar zavoljo  A
zavoljo časov slabih je ljudem tako hudo? Niti      toča      ni pobila, ni je suše nad vasjo, ni zavoljo  A
omahne krvav... Tam za goro zašumijo vetrovi;      toča      se vsuje na cvetne ravni mrtvi so travniki,  A
vzžare... . /\ .. stran 81 . \/ Roparska ptica in      toča      ledena, kačjega strupa ogabna grenkost; temnega  A
Nad tabo jasen bo oblok, krog tebe pa svinčena      toča      in dež krvav in solz potok in blisk in grom  A
Jo vetrov skrotoviči skruni žig in bridka      toča      jo spreminja v krš. Grobar in kmetič mlad bosta  A
kakor je, in da se ne smejo upirati, če je      toča;      bog že ve, zakaj, in če povodenj odnese polovico  A
prva debela kaplja in za njo je zaštropotala      toča.     Žef je stopil v vežo, potegnil sekiro izpod skrinje  A
zrogovilil in trdil, da je vsega tega kriva      toča;     če pa Nanci ni po volji, lahko kar gre s svojim  A
sam priklical točo,« je ugovarjal Žef. »Če bi      toča      padla na krompir in ne pšenico, bi se ne poznalo  A
razlijejo čez hrib in dol, nato se je usula huda      toča.     Omenjene vešče, ki jih je naštela Ana Jelenko  A
tolče ploha psovk, lije povodenj smeha, udarja      toča      besnečega zmerjanja. 2.   A
Kralj Zulu, črni monarh, prihaja.      Toča      plastičnih zlatnikov, na Canalu nepregledna  A
močnejši od vsakega železja ali zidov. Spodaj pa je      toča      izstrelkov še padala po kurbusih, ki so zdaj  A
kakor živega vraga; srečo pa je imel povsod,      toča      mu ni nikdar pobila, in nobeno živinče mu ni  A
slišal, in zavrnil jo je: »Kadar ti umrješ, bo pa      toča      šla, ker si coprnica!« Premčevina je postala  A
‒ Tudi ne! Ali mu je      toča      kup bogate žetve uničila?‒ Tudi to ne!   A
in vsak čas je pričakoval, da začne padati      toča      tudi nanj in na njegovo zanikrno gospodarstvo  A
tako, da po čigar travnikih je pokosila vigredi      toča,      jeseni nima skedenjski skrbi.Imel jih je, skrbi  A
molči, ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je      toča      že pobila; pa vendar ga je skrbelo, kako bi  A
hodi pred Bogom in za Bogom? Ali je zato kdaj      toča      pobila, kdaj zbolela živina ali črv žito pojedel  A
pazljivo zazrl v hosto. »Dobri so kakor poletna      toča.      Ne govori o volkovih, da se ne pojavijo.  A
stran 481 . / Vama ne vzame vojska, ne pobije      toča,      ne odnese povodenj.Bog pravični že ve, kje je  A
pohlevni dežek, a oni drugi so dobri kakor poletna      toča.     « »Gospodine Franjo,« se je oglasil iz druhali  A
kakor stena, drugikrat vro iz njega besede kakor      toča      iz oblaka.Prokleti!   A
pa znamo!« in so modro dostavili: »Da nam le      toča      ne bi prišla nad koruzo ali medved!Ali pa skušnjava  A
majali so košate glave in je dejal župan: »     Toča      to ni, medved tudi ne, točo in medveda čutiš  A
ni sploh nič pokalic, ker ji je vse uničila      toča.     Streljali so sicer zoper točo, toda zaman: vsa  A
vem, kaj so pokalice, in da ni res, da jih je      toča      pobila. Pa kaj mi nato reče predrznež?  A
glasno krohotali. Reče, da se je zmotil: ne      toča,      ampak trtna uš, ta je uničila vse pokalice,  A
razstavi!« »Sedaj je prekasna plat zvona in      toča      je zamujena!« »Štiriintrideset jako sijajnih  A
Vajen je bil neviht. Tedaj pa se je usula      toča.     Po strehi je ropotalo in bobnalo, da je bilo  A
pogumno stala sredi nas. Počasi, zelo počasi se je      toča      spremenila v ploho, tudi gromi in treski so  A
mene gotovo. Če je ogenj, je pri meni; če je      toča,      ji ne uidem če crkajo prasci, k meni pride konjederec  A
In ko ji nič mar! Ona dobi svoje, če      toča      pobije ali kar koli; boli gospodarja, ne nje  A
jaz ali kdo od naše hiše trkal za vbogajme.      Toča      nam je pobila, živina padla, pogoreli smo ‒  A
»Na, kakšno zidanje sedaj!« »     Toča      mu je bila.« »Prasci padali.«   A
upal na dva polovnjaka. Vina ne bo, ker je      toča      pobila po Dolenjskem, in tudi tovornikov ni  A
Zapomnite si vsi, tudi Rahnè, Smrekarju bo še      toča      bila, da ga bo bolelo.Kakor kužke nas je imel  A
prodal - seveda napol zastonj. Konec mora biti in      toča      naj mu bije!« »Ali ne samo to!  A
storil, naj ga Bog blagoslovi in zato naj mu      toča      ne bije!« »Andrec, ali si znorel?« se  A
res ptiči. Laha zasledujejo, njihova svinčena      toča      pa bije po naših glavah.« »Zaenkrat  A
steber prsti, kamenja in peska, ki je kakor      toča      zaropotal na cementni obzidek.Lovrek je pokazal  A
hkrati name, postrani in hudobno. ”Pa bodi še      toča,     “ sem rekel, ”meni ne bo pobila.“ Preštel  A
kdor je bil najbližji in kamor je zadelo.      Toča      se je usula name. ”Kar dajte!“ sem rekel  A
ki je prišel nezaželjen in nepoklican, kakor      toča.      ”Kdo pa ga bo hranil in oblačil?“ je vprašal  A
časni in večni blagor. Malopridnežu pobije      toča      vsako leto, zakaj malopridnost je njegova toča  A
toča vsako leto, zakaj malopridnost je njegova      toča      in pognojena zemlja mu bo rodila kamenje.Še  A
”Kaj me je skrb in mar, odkod da je prišla      toča      -- gorjé, da je prišla in pobila!Zdi se mi časih  A
lenarimo bolj, nego smo prej lenarili -- odkod ta      toča      na faro?Spogledavali so se, govorili so tako  A
na vasi, bi ga ne bila našla ... pijan je kakor      toča      ... zdaj šele se morda ziblje iz mesta, ne vem  A
nasmehnil; njegove besede so mi padale kakor trda      toča      v obraz, tako da je bil ves leden. ”Misliš  A
ob belem dnevu, velik in silen; usula se je      toča,      grozna kakor nikoli, izlila se je povodenj od  A
nisi oral, nič nisi sejal! Pa če bi ti bila      toča      pobila devetindevetdeset klasov, eden bi vendarle  A
Doma je vse po starem.      Toča      je pobila, da ni ostalo ne bilke več, gozd je  A
dvakrat v letu je rodilo polje, nikoli ni pobila      toča,      ne suše ni bilo, ne povodnji.Ljudje so držali  A
kralju. Še tisto leto se je usula strahovita      toča,      hribi so se razmeknili in silne vode so preplavile  A
sijalo, pa je sijalo brez koristi; usula se je      toča,      pa se še stare babe niso več pokrižale; nastopila  A
hlapec, je velik siromak; davki, povodnji, suša,      toča,      duhovska in posvetna gosposka in druge nadloge  A
bo slana zamorila mlado setev, kadar vam bo      toča      pobila, kadar vas bo pokorila suša in vam bodo  A
listja in trave ... črna vojska gre, ljudjé božji ...      toča      in kuga!“ Morda so bile dolge, prečute noči  A
ure se bojé ljudje! Hudi uri se pravi pri vas      toča      in povodenj, pri nas pa se pravi: dela manj  A
se je razsrdil Lojze. ”Kako pride v deželo      toča,      lakot, draginja, povodenj, vojska?Pride, pa  A
če vaju je dvoje, sta močna, pa naj bo dež in      toča!     “ Takrat je bilo Pavletu, kakor da je izpregledal  A
glasen krohot, usul se je od oken na cesto kakor      toča.     Žena je bila razžaljena in je zaklicala z jokavim  A
Peči. Na Čiginju je videl Štefan, da je pobila      toča.     V Volčah pa je našel pol vasi pred župniščem  A
. / stran 405 . / lje ne kaže dobro, ker je      toča      bila.Prosijo za odredbo, naj se graničarji takoj  A
bo tako držalo, bo letina odlična. Če ne bo      toča      pobila in če ne bodo vrabci prosa pozobali.  A
navzdol. Sredi poti so naju ujele debele in kot      toča      mrzle ledene kaplje, na vse strani je začelo  A
na Primorskem, kjer je padala kot oreh debela      toča,      na Gorenjskem pa je pokosil prenekateri gozd  A
zaradi vaših cecilijanskih pesmi, zato pa nam je      toča      pobila,« je bilo zapisano v naslednjem časniku  A
Gabriške gore pa so pristavili: »Ovce so jalove in      toča      nam je pobila.« To je dalo Mici z Delnic povod  A
hipu mu je zopet prešla, ko so mu udarci kakor      toča      suli na staro telo! Pustili so ga potem na hodniku  A
kaj ti rečem, Lavrencij? Če bi takisto malo      toča      poškropila vinograde ter jih malo raztolkla  A
sta, potem pa so padali udarci po meni kakor      toča,      da sem kar čutil, kako so mi rastle bule po  A
se je stemnilo nebo in kar v hipu se je usula      toča,      debela ko kurja jajca.Komaj smo zbežali pod  A
Komaj smo zbežali pod streho.      Toča      pa je razbila polja in zeleno drevje od Brodov  A
čarovnica, ker je lansko leto tu in tam padala      toča      v pogorju in po dolini. Tudi Ana Renata iz Scheffert  A
razburjenega neba. Ulila se je ploha ter usula      toča,      ki je takoj oklestila drevje.Struga v potoku  A
nas pogubuje vaš lov, če nam je že prizanašala      toča?     « »Stoj, da ti povem vse do kraja!  A
je opalil mraz; če ta ne, je vzela moča ali      toča;      za njo so prišumotale kobilice; kolikor je ostalo  A
videl pa tega nihče ni. V cerkvi učijo, da je      toča      le kazen božja ‒ torej bi jo delal Bog sam.  A
mogoče, premoder je, predober in Bog je, pa je.      Toča      se dela sama.« »Sama, sama.  A
Slabo je plenjala, kaj bi bilo, če bi jo bila še      toča      klestila?« »Rž je res bila snetjava, sonca je  A
ne vzdrži. In vrh tega se je usula še debela      toča,      pred katero so se morali umakniti v kočo.Ovca  A
oglavnici in kožuha, da vama vse kože ne razseka      toča,     « je poskrbela za sina in hlapca Jezerna Roža  A
vesli primeta kasneje na globini, če bo treba.      Toča      je ponehala.Jezero je pa še vedno burkal vihar  A
bili ena sama rana. Tako ga je bila razsekala      toča.      Še preden sta Brest in Ris pririnila svoj splav  A
kaplje, da Ostrorogi sprva ni vedel, ali pada      toča      ali dež.Šele ko se je ulila gosta ploha, se  A
malo obdelati. In še tisto setev je razbila      toča.     Živine skoraj nimajo več.   A
strani ognja. »Čakaj, čakaj malo, ti Peter      Toča;      ti izgubljeni lemenatar! Meniš, da bom sam   A
deleže. »Semkaj sedi, Tonček,« klical je Peter      Toča      kobilarja ter odrinil svoje dolge pete malo  A
se ne more s peto po nosu popraskati.« Peter      Toča      je molče vstal in odšel proti spodnji hiši,  A
Batek! Peter je k hiši pribežal, ko je jela že      toča      iti.Peregrinka je za pečjo sedela in ni vedela  A
suknji ga bode bralec takoj spoznal: bil je Peter      Toča.     Tudi njega so nesli v hišo.   A
Tudi ona dva jetnika ‒      Toča      se je zopet zavedel ‒ nista mogla ali nista  A
bili so večinoma znanci naši: Bojec in Peter      Toča,      katera dva sta bila okrevala popolnoma, Samoglav  A
Najpogumnejši ali, recimo, najbolj apatičen bil je Peter      Toča.      Ko jim je »Kapitan Referent« bral sodbo in jim  A
pomiloščenje ubraniti ali odložiti ne more, ozrl se je      Toča      tja, kjer je stal obloški kobilar.Srečala sta  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA