nova beseda iz Slovenije
sodnike, tožnike, priče, poslušavce, vse! Kakor | toča | so padali po hrbtih paragrafi. DOBRIN To je | A |
tihi so gozdovi, kaj samujejo stezé? Mar je | toča | vse pobila, mar je suša nad vasjo, mar zavoljo | A |
zavoljo časov slabih je ljudem tako hudo? Niti | toča | ni pobila, ni je suše nad vasjo, ni zavoljo | A |
omahne krvav... Tam za goro zašumijo vetrovi; | toča | se vsuje na cvetne ravni mrtvi so travniki, | A |
vzžare... . /\ .. stran 81 . \/ Roparska ptica in | toča | ledena, kačjega strupa ogabna grenkost; temnega | A |
Nad tabo jasen bo oblok, krog tebe pa svinčena | toča | in dež krvav in solz potok in blisk in grom | A |
Jo vetrov skrotoviči skruni žig in bridka | toča | jo spreminja v krš. Grobar in kmetič mlad bosta | A |
kakor je, in da se ne smejo upirati, če je | toča; | bog že ve, zakaj, in če povodenj odnese polovico | A |
prva debela kaplja in za njo je zaštropotala | toča. | Žef je stopil v vežo, potegnil sekiro izpod skrinje | A |
zrogovilil in trdil, da je vsega tega kriva | toča; | če pa Nanci ni po volji, lahko kar gre s svojim | A |
sam priklical točo,« je ugovarjal Žef. »Če bi | toča | padla na krompir in ne pšenico, bi se ne poznalo | A |
razlijejo čez hrib in dol, nato se je usula huda | toča. | Omenjene vešče, ki jih je naštela Ana Jelenko | A |
tolče ploha psovk, lije povodenj smeha, udarja | toča | besnečega zmerjanja. 2. | A |
Kralj Zulu, črni monarh, prihaja. | Toča | plastičnih zlatnikov, na Canalu nepregledna | A |
močnejši od vsakega železja ali zidov. Spodaj pa je | toča | izstrelkov še padala po kurbusih, ki so zdaj | A |
kakor živega vraga; srečo pa je imel povsod, | toča | mu ni nikdar pobila, in nobeno živinče mu ni | A |
slišal, in zavrnil jo je: »Kadar ti umrješ, bo pa | toča | šla, ker si coprnica!« Premčevina je postala | A |
‒ Tudi ne! Ali mu je | toča | kup bogate žetve uničila?‒ Tudi to ne! | A |
in vsak čas je pričakoval, da začne padati | toča | tudi nanj in na njegovo zanikrno gospodarstvo | A |
tako, da po čigar travnikih je pokosila vigredi | toča, | jeseni nima skedenjski skrbi.Imel jih je, skrbi | A |
molči, ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je | toča | že pobila; pa vendar ga je skrbelo, kako bi | A |
hodi pred Bogom in za Bogom? Ali je zato kdaj | toča | pobila, kdaj zbolela živina ali črv žito pojedel | A |
pazljivo zazrl v hosto. »Dobri so kakor poletna | toča. | Ne govori o volkovih, da se ne pojavijo. | A |
stran 481 . / Vama ne vzame vojska, ne pobije | toča, | ne odnese povodenj.Bog pravični že ve, kje je | A |
pohlevni dežek, a oni drugi so dobri kakor poletna | toča. | « »Gospodine Franjo,« se je oglasil iz druhali | A |
kakor stena, drugikrat vro iz njega besede kakor | toča | iz oblaka.Prokleti! | A |
pa znamo!« in so modro dostavili: »Da nam le | toča | ne bi prišla nad koruzo ali medved!Ali pa skušnjava | A |
majali so košate glave in je dejal župan: » | Toča | to ni, medved tudi ne, točo in medveda čutiš | A |
ni sploh nič pokalic, ker ji je vse uničila | toča. | Streljali so sicer zoper točo, toda zaman: vsa | A |
vem, kaj so pokalice, in da ni res, da jih je | toča | pobila. Pa kaj mi nato reče predrznež? | A |
glasno krohotali. Reče, da se je zmotil: ne | toča, | ampak trtna uš, ta je uničila vse pokalice, | A |
razstavi!« »Sedaj je prekasna plat zvona in | toča | je zamujena!« »Štiriintrideset jako sijajnih | A |
Vajen je bil neviht. Tedaj pa se je usula | toča. | Po strehi je ropotalo in bobnalo, da je bilo | A |
pogumno stala sredi nas. Počasi, zelo počasi se je | toča | spremenila v ploho, tudi gromi in treski so | A |
mene gotovo. Če je ogenj, je pri meni; če je | toča, | ji ne uidem če crkajo prasci, k meni pride konjederec | A |
In ko ji nič mar! Ona dobi svoje, če | toča | pobije ali kar koli; boli gospodarja, ne nje | A |
jaz ali kdo od naše hiše trkal za vbogajme. | Toča | nam je pobila, živina padla, pogoreli smo ‒ | A |
»Na, kakšno zidanje sedaj!« » | Toča | mu je bila.« »Prasci padali.« | A |
upal na dva polovnjaka. Vina ne bo, ker je | toča | pobila po Dolenjskem, in tudi tovornikov ni | A |
Zapomnite si vsi, tudi Rahnè, Smrekarju bo še | toča | bila, da ga bo bolelo.Kakor kužke nas je imel | A |
prodal - seveda napol zastonj. Konec mora biti in | toča | naj mu bije!« »Ali ne samo to! | A |
storil, naj ga Bog blagoslovi in zato naj mu | toča | ne bije!« »Andrec, ali si znorel?« se | A |
res ptiči. Laha zasledujejo, njihova svinčena | toča | pa bije po naših glavah.« »Zaenkrat | A |
steber prsti, kamenja in peska, ki je kakor | toča | zaropotal na cementni obzidek.Lovrek je pokazal | A |
hkrati name, postrani in hudobno. ”Pa bodi še | toča, | “ sem rekel, ”meni ne bo pobila.“ Preštel | A |
kdor je bil najbližji in kamor je zadelo. | Toča | se je usula name. ”Kar dajte!“ sem rekel | A |
ki je prišel nezaželjen in nepoklican, kakor | toča. | ”Kdo pa ga bo hranil in oblačil?“ je vprašal | A |
časni in večni blagor. Malopridnežu pobije | toča | vsako leto, zakaj malopridnost je njegova toča | A |
toča vsako leto, zakaj malopridnost je njegova | toča | in pognojena zemlja mu bo rodila kamenje.Še | A |
”Kaj me je skrb in mar, odkod da je prišla | toča | -- gorjé, da je prišla in pobila!Zdi se mi časih | A |
lenarimo bolj, nego smo prej lenarili -- odkod ta | toča | na faro?Spogledavali so se, govorili so tako | A |
na vasi, bi ga ne bila našla ... pijan je kakor | toča | ... zdaj šele se morda ziblje iz mesta, ne vem | A |
nasmehnil; njegove besede so mi padale kakor trda | toča | v obraz, tako da je bil ves leden. ”Misliš | A |
ob belem dnevu, velik in silen; usula se je | toča, | grozna kakor nikoli, izlila se je povodenj od | A |
nisi oral, nič nisi sejal! Pa če bi ti bila | toča | pobila devetindevetdeset klasov, eden bi vendarle | A |
Doma je vse po starem. | Toča | je pobila, da ni ostalo ne bilke več, gozd je | A |
dvakrat v letu je rodilo polje, nikoli ni pobila | toča, | ne suše ni bilo, ne povodnji.Ljudje so držali | A |
kralju. Še tisto leto se je usula strahovita | toča, | hribi so se razmeknili in silne vode so preplavile | A |
sijalo, pa je sijalo brez koristi; usula se je | toča, | pa se še stare babe niso več pokrižale; nastopila | A |
hlapec, je velik siromak; davki, povodnji, suša, | toča, | duhovska in posvetna gosposka in druge nadloge | A |
bo slana zamorila mlado setev, kadar vam bo | toča | pobila, kadar vas bo pokorila suša in vam bodo | A |
listja in trave ... črna vojska gre, ljudjé božji ... | toča | in kuga!“ Morda so bile dolge, prečute noči | A |
ure se bojé ljudje! Hudi uri se pravi pri vas | toča | in povodenj, pri nas pa se pravi: dela manj | A |
se je razsrdil Lojze. ”Kako pride v deželo | toča, | lakot, draginja, povodenj, vojska?Pride, pa | A |
če vaju je dvoje, sta močna, pa naj bo dež in | toča! | “ Takrat je bilo Pavletu, kakor da je izpregledal | A |
glasen krohot, usul se je od oken na cesto kakor | toča. | Žena je bila razžaljena in je zaklicala z jokavim | A |
Peči. Na Čiginju je videl Štefan, da je pobila | toča. | V Volčah pa je našel pol vasi pred župniščem | A |
. / stran 405 . / lje ne kaže dobro, ker je | toča | bila.Prosijo za odredbo, naj se graničarji takoj | A |
bo tako držalo, bo letina odlična. Če ne bo | toča | pobila in če ne bodo vrabci prosa pozobali. | A |
navzdol. Sredi poti so naju ujele debele in kot | toča | mrzle ledene kaplje, na vse strani je začelo | A |
na Primorskem, kjer je padala kot oreh debela | toča, | na Gorenjskem pa je pokosil prenekateri gozd | A |
zaradi vaših cecilijanskih pesmi, zato pa nam je | toča | pobila,« je bilo zapisano v naslednjem časniku | A |
Gabriške gore pa so pristavili: »Ovce so jalove in | toča | nam je pobila.« To je dalo Mici z Delnic povod | A |
hipu mu je zopet prešla, ko so mu udarci kakor | toča | suli na staro telo! Pustili so ga potem na hodniku | A |
kaj ti rečem, Lavrencij? Če bi takisto malo | toča | poškropila vinograde ter jih malo raztolkla | A |
sta, potem pa so padali udarci po meni kakor | toča, | da sem kar čutil, kako so mi rastle bule po | A |
se je stemnilo nebo in kar v hipu se je usula | toča, | debela ko kurja jajca.Komaj smo zbežali pod | A |
Komaj smo zbežali pod streho. | Toča | pa je razbila polja in zeleno drevje od Brodov | A |
čarovnica, ker je lansko leto tu in tam padala | toča | v pogorju in po dolini. Tudi Ana Renata iz Scheffert | A |
razburjenega neba. Ulila se je ploha ter usula | toča, | ki je takoj oklestila drevje.Struga v potoku | A |
nas pogubuje vaš lov, če nam je že prizanašala | toča? | « »Stoj, da ti povem vse do kraja! | A |
je opalil mraz; če ta ne, je vzela moča ali | toča; | za njo so prišumotale kobilice; kolikor je ostalo | A |
videl pa tega nihče ni. V cerkvi učijo, da je | toča | le kazen božja ‒ torej bi jo delal Bog sam. | A |
mogoče, premoder je, predober in Bog je, pa je. | Toča | se dela sama.« »Sama, sama. | A |
Slabo je plenjala, kaj bi bilo, če bi jo bila še | toča | klestila?« »Rž je res bila snetjava, sonca je | A |
ne vzdrži. In vrh tega se je usula še debela | toča, | pred katero so se morali umakniti v kočo.Ovca | A |
oglavnici in kožuha, da vama vse kože ne razseka | toča, | « je poskrbela za sina in hlapca Jezerna Roža | A |
vesli primeta kasneje na globini, če bo treba. | Toča | je ponehala.Jezero je pa še vedno burkal vihar | A |
bili ena sama rana. Tako ga je bila razsekala | toča. | Še preden sta Brest in Ris pririnila svoj splav | A |
kaplje, da Ostrorogi sprva ni vedel, ali pada | toča | ali dež.Šele ko se je ulila gosta ploha, se | A |
malo obdelati. In še tisto setev je razbila | toča. | Živine skoraj nimajo več. | A |
strani ognja. »Čakaj, čakaj malo, ti Peter | Toča; | ti izgubljeni lemenatar! Meniš, da bom sam | A |
deleže. »Semkaj sedi, Tonček,« klical je Peter | Toča | kobilarja ter odrinil svoje dolge pete malo | A |
se ne more s peto po nosu popraskati.« Peter | Toča | je molče vstal in odšel proti spodnji hiši, | A |
Batek! Peter je k hiši pribežal, ko je jela že | toča | iti.Peregrinka je za pečjo sedela in ni vedela | A |
suknji ga bode bralec takoj spoznal: bil je Peter | Toča. | Tudi njega so nesli v hišo. | A |
Tudi ona dva jetnika ‒ | Toča | se je zopet zavedel ‒ nista mogla ali nista | A |
bili so večinoma znanci naši: Bojec in Peter | Toča, | katera dva sta bila okrevala popolnoma, Samoglav | A |
Najpogumnejši ali, recimo, najbolj apatičen bil je Peter | Toča. | Ko jim je »Kapitan Referent« bral sodbo in jim | A |
pomiloščenje ubraniti ali odložiti ne more, ozrl se je | Toča | tja, kjer je stal obloški kobilar.Srečala sta | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |