sodba (4.461)

naroda. Ta vrišč naznanja, da je vse pri kraju,	sodba	izrečena, prestopnica obsojena in dana rabljem	A
vode, do sončnega zahoda bo v kladi. Takšna je	sodba.	TRUBAR: Kaj je storil, vprašam.	A
da jih čaka huda kazen na tem in neusmiljena	sodba	na onem svetu ... kakšna zmota, vsaj v eni stvari	A
ŠKOFIČ: No, zdaj je konec. Izrečena je	sodba	tudi za Trubarja.Z begom je zakrivil odpadništvo	A
noben pomislek z druge strani ne ovira, je njih	sodba	odločna, živahna, nagla.In ravno nagle sodbe	A
LOJZKA: Nič ne sodim. Moja	sodba	bi ne zasúknila stvarí ne za ped in na nobeno	A
sem, da vam to povem, preden se vam izpolni	sodba,	ki jo sami zahtevate.Moja duša bo čista.	A
ste mi prišli oznanit, sam sem vedel, kakšna	sodba	mi je govorjena.Za mučenca nimam veselja, za	A
mojo besedo; in kakšna je tehtnica, taka bo	sodba.	Po oglih bodo razstavljali mojo nemoralnost	A
TUGOMER Ne molči, izgovori, naj bode tvoja	sodba	morilna ali osvobojujoča, jaz jo hočem slišati	A
Ni bil prvi! Torej je istinita moja	sodba,	da ženska ne ljubi moža, nego to, kar mož je	A
sreče, malo malo sreče! HERMAN Bode li brž	sodba?	Čemu še dalje čas tratimo?	A
in gospodar v Celju, sodimo in izrečemo: ta	sodba	je ničeva in neveljavna.Toženica je ravnokar	A
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) Vsebina	Sodba	sveta 6 Pevčev poklic 7 Pomladi 8 Bratje zapojmo	A
Ob vrnitvi 143 Vzori 145 . / . / stran 6 . /	Sodba	sveta Ne upaj od sveta plačila, njegova sodba	A
Sodba sveta Ne upaj od sveta plačila, njegova	sodba	te ne moti, nemila bodi ali mila, ti le srčan	A
Kaj vam pomagajo vsi vaši joki? Dejanja	sodba	trda le velja. Današnji svet, razmišljanju sovraž	A
kaplja ne vpijani; le njim iz srca vzraste krepka	sodba.	Ni malo, oh, ljudi, podobnih psom, ki lajajo	A
mu rano zaseka, ne sodi! In ko izrečena je	sodba,	za rano ne najdeš več leka, ne sodi! Poznaš	A
29 V mraku 32 Večerni zvon 34 Cipresa 36 Moja	sodba	37 Pred Bogom 38 Radovednost 41 Epigon 42 Slovo	A
odgovarja da in ne. . / . / stran 37 . / Moja	sodba	Kam je pokoj moj pobegnil? Ali zgrešil sem	A
duh zagrebe, z lastno sodbo reši dvom! In ta	sodba	bo pravična? Ah, dokler bom ljubil sebe in vsekdar	A
pravo trdi, to se praša. Po pameti je taka	sodba	naša: ak je od kashe kaša bolj′ga žita, in boljš	A
očmí stojíte srečne pesmi vé nekdànje.	SODBA	Gosti svétli vso dvoráno dúhom vínskim	A
Mnoga leta je v prepirih se vrtela. Vendar	sodba	ne obeta, kar je upal dolgo vsak. Ko	A
kosila ne dobí.“ Pes boléstno zaječí --	sodba	dalje govori: ”Ker je maček psu obljubil	A
preganja ga lahkó.“ Muc obupno zaječí --	sodba	dalje govorí: ”Pismo so pojedle miši; naj	A
in še danes je takó. . / . / stran 125 . /	SODBA	Kakó bliščí se nad goró, kot stalo sonce	A
strah poslednjega povelja: od vekomaj je bila	sodba	v meni; kar je molčalo, zdaj se razodeni	A
Kristjanom pomočnica! . / . / stran 90 . / Nočna	sodba	I. „Hej! vina na mizo! jaz za njim Na versti	A
njó. Ko zarja pripelje beli dan, Končana je	sodba,	sodnik končán. ‒‒ Izgubljeni sin „Kam pozna	A
... Pač ostra in nemila si, oj	sodba	svetna ti! Ko kri za dolg prelila si ni li dovolj	A
goró, a tesal ‒ zibélko tam bo, o rakvah mu	sodba	je taka: za rakev naj lipa še čaka! OLJKI	A
zato v času, ki ga ni in kjer ima le hipna	sodba	znosno veljavo ‒ raste tudi navzdol obrnjena	A
ni bil zanj samo očitek, in tudi ni bila samo	sodba,	to njeno vprašanje, ampak nenadna, pretresljiva	A
je zdaj sam onemogel in shiran obležal. Nagla	sodba,	pri kateri se ne znaša človek nad človekom.	A
pregrešno misel. Ob enajstih pred polnočjo je bila	sodba	izrečena. Na smrt obsojene so odpeli z naše	A
Ugovarjal ni.	Sodba:	galeja. Do smrti.	A
in smrt, kakor tudi piše, in se obeta strašna	sodba	kelmorajnskim romarjem daleč pred ciljem, kakor	A
je rekel gospod Stolzl ponosno, tu je padla	sodba	zaradi crimen bestiale, zaradi sodomije je	A
poslednje reči. Quattuor hominum novissima: smrt,	sodba,	pekel, nebesa. Magister Štefan Sprugl, egregius	A
Iz megafona hrešči: Rešite se!	Sodba	bo težka!Ali hočete goreti v peklu?	A
Definitivno.«	Sodba.	Pika.	A
ostala neuničljivi pečat stoletja zločinov,	sodba	za ta svet in sodba za čas štirih poslednjih	A
pečat stoletja zločinov, sodba za ta svet in	sodba	za čas štirih poslednjih reči.Nič ne bo pomagalo	A
človeškim očem ni bil berljiv, nekakšna strašna	sodba:	Mene tekel fares.Vsaj tako je bilo videti iz	A
Obtoženi, vstanite.	Sodba	v imenu česa?Ljudstva?	A
stare šole. Iz stare šole, to pove vse, to je	sodba	in obsodba, ki velja za vsakega umetnika; in	A
sem isti človek, samo brez telesa. Potem pride	sodba.	«‒ Te se Ponižen ni tolikanj bal, prepričan,	A
norim; da ne vem, da je v štiriindvajsetih urah	sodba,	obsodba in smrt?« »Ampak priziv je še odprt	A
počasi Andrej, ki mu je tem manj ugajala ta ostra	sodba,	čim bolj se mu je zdela upravičena.»A tudi ženske	A
ni motilo. Predstavljala naj bi se poslednja	sodba,	sodnik naj bi igral Boga Očeta, Hajdinger sam	A
sladko in pomenljivo smejal, da je bila moževa	sodba	kmalu gotova. »Dejal bi, da ste izgubili pamet	A
malone tri ure pri teh preprostih ljudeh, no	sodba	onih pustih glav zanj ni merodajna.Še zvečer	A
so odmerili vojaškemu naglemu sodišču. Nagla	sodba	in nagla smrt!Čemu so krmili Husejna Durakovića	A
kako pošteno mislim z Danico. Sploh pa me njih	sodba	skrbi toliko kolikor lanski sneg.Takšna je njih	A
7 . / govori, to bi se človek obliznil, ali	sodba	Damjanova me je pekla.Na široko sem znan, da	A
razpredel po svoje, me ni tako hudo zadela kakor	sodba	samobitnega in premetenega Črža, ki je vselej	A
soprogi zadnjo čast. Soglasna je bila o njem	sodba,	da bi bil navzlic svojim letom še kos osrečiti	A
dé zopet bekri Mustafa, »pravična je tvoja	sodba	po citabu, po zakonu, kakor je pisan v knjigi	A
Mh in ja! In priče in	sodba	in amen! Vse kakor dobro vzgojen stroj, obtoženec	A
še pridiga, tem strožja, čim milejša je bila	sodba.	Tak je bil torej stari Pipan.	A
zbežale bodo.« »Dobro je,« se je glasila njegova	sodba.	Mlajši bratec Lev ni bil povse kos položaju,	A
priznane strani se je bila svoj čas izrekla pikra	sodba	o vremenskih prerokih, ki so se kratko malo	A
končana in šla sva z Jankom na pivo. Kako se je	sodba	iztekla, ali ostanejo ščurki še lahko v stanovanju	A
natisnjeno, celo običajni zagovor obdolženca in tudi	sodba	z razlogi vred: nič drugega ni treba, nego vpisati	A
oprostilnega vzroka obsodi! Tako svojevoljna	sodba!	Čemu so potemtakem zakoni, čemu sodniški izpiti	A
prijateljsko govori z njim! Naj pa pride obtožba in	sodba,	noben boljši človek ga ne bo več pogledal, Civha	A
rekel, saj sem tako rekoč skoraj demokrat, ali	sodba	široke mase vendar ne more biti merodajna izobraženemu	A
‒ In sploh, ako nam bo vedno in povsod kar	sodba	drugih za evangelij, potem ni treba nam ničesar	A
nista bila kos ‒ in na koncu koncev je bila	sodba	mojstra Pirca taka, da je fant pokvarjen in	A
in se je žalibog izkazala kot resnična pikra	sodba	doktorja Gnide o njej. In sedaj je minilo štirinajst	A
novo nastajajoče vinotočnice in da je njegova	sodba	o vinih nepristranska, tehtna in temeljita.	A
sovražnega kralja, ki grozi deželi z vojsko. Krvava	sodba	mu bo vse dokazala. Petrus pred sodbo ni hotel	A
konec vasi, se bo naglo omelo.« Taka je bila	sodba	vaških žena, ki vse vedo.Nič niso bile v zmoti	A
ga je vsak ustrašil, in v nekaj letih je bila	sodba	splošna: »France ostane samski.Ni mu namenjeno	A
nakita!« Cirili je nehote ušla polglasno ta	sodba,	ki so jo prestregle deklice v njeni bližini	A
svoja nova pota, so trdili že klasiki, da nori!	Sodba	gospodične Mare vam je v čast!« »Hinavček	A
Krik ljudstva, grožnje Smrekarjeve, bodoča	sodba,	zatožna klop - ji je mrgotalo pred očmi.	A
On je - slabič!« Trda	sodba	je Aleno zabolela. »Minka, ti si krivična	A
s tem grenkim kruhom.« In sedaj je prišla ta	sodba,	kakor od daleč nekje, in Alena je strahoma zaslutila	A
spravi žlahto, jo spravi smrt. Taka je ljudska	sodba.	Podlogarja sta poslala na vse plati	A
sena, je udarila strela. Začela se je poslednja	sodba,	ki jo je s prižnice večkrat oznanjal župnik	A
nekam objesten je postal!« se je glasila njegova	sodba	in skoraj žalostno je zapustil šolo.	A
bila obsodila na prezgodnjo smrt pravična božja	sodba,	temveč sodba človeška, ki je krivična vselej	A
prezgodnjo smrt pravična božja sodba, temveč	sodba	človeška, ki je krivična vselej in zmerom.Tako	A
je, da ne vé, kedaj in kjé ga zaloti strašna	sodba.	Tako trepeče srce neprestano, tako so oči venomer	A
še pripovedoval, čemu bi prežvekaval? Vaša je	sodba	in beseda, ne moja!Vi ste zdravnik; pokazal	A
natanko razumel; tako niste ravnali, taka ni vaša	sodba,	sodniki!« »Le pojdi, le brž se okreni	A
izkrivenčeno. Ljudje so me bili obsodili, njih	sodba	ne bo nikoli izbrisana in pozabljena; ali jaz	A
svojega sodnika v svoji duši in tudi njegova	sodba	ne bo nikoli izprevržena. Tako se je zgodilo	A
poslednjega povelja: od vekomaj je bila	sodba	v meni; kar je molčalo, zdaj se razodeni	A
ki sam ne vé, kdo da je in kakšna da mu je	sodba.	“ ”Čemu romaš brez miru?	A
Čemu romaš brez miru? Zakletega žida goni božja	sodba,	ti pa nisi Krista žalil, da bi delal pokoro	A
in oči so se mu zasolzile. ”Milostna ti bodi	sodba!	Ne birič in ne sodnik: odrešenik si nam bil!	A
glasom. Odgovoril sem, kakor se spodobi, da moja	sodba	ni merodajna, da pa se mi zdi slika, če gospod	A
žalostno. Tisočkrat bodi pozdravljena; če je božja	sodba,	se srečava še kdaj!“ Postavil je svetilko	A
Kadar bom rdeče pljunil, takrat bom odrešen -	sodba	je taka!Le daj jih, te groše, le sem jih daj	A
suženj si bil in suženj ostaneš; to je tvoja	sodba,	nepreklicna, neizpremenljiva!Planine in poljane	A
Kje je začetek tvoje poti in kedaj ti je bila	sodba	govorjena?Kje je konec tega strašnega romanja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani