‒ In se je naš dobri Groga v resnici razvnemal in ne le na videz in je bil hud, kakor da ne gre za ljudi, ki jih prvič vidi v svojem življenju in nemara zadnjič, ampak kakor da so mu ubili edinega rodnega sina. V tem tiru so naprej tekle litanije, prepletene s premodrimi aforizmi in pobožnimi zgledi; tudi priče niso bile varne, da jih ni krcnil po prstih, in razglasu razsodbe je sledila vsakikrat še pridiga, tem strožja, čim milejša je bila sodba. Tak je bil torej stari Pipan.