rožni (1.406)

dobrotnike? KOREN Seveda molim; za vsak groš en	rožni	venec. KORUN Za vsak groš en rožni venec?	A
groš en rožni venec. KORUN Za vsak groš en	rožni	venec? KOREN Ali sem rekel en rožni venec	A
groš en rožni venec? KOREN Ali sem rekel en	rožni	venec?Tri rožne vence sem hotel reči, za vse	A
svoji nočni omarici kozarec vode, tablete in	rožni	venec ...Prijela si me za roko in me potegnila	A
HVASTJA séde mirno: Še nocoj boš molil	rožni	venec; vse tri dele. KOMAR: Kaj si rekel	A
Kaj si rekel? HVASTJA: Še nocoj boš molil	rožni	venec; vse tri dele. KOMAR: Mežnar, za to	A
ugledali v svojih užaljenih mislih črno suknjo,	rožni	venec, procesije in bratovščine.Slišali ste ukaz	A
gospodarja samega. Gospodar se prekriža, hlapec moli	rožni	venec; gospodar moli očenaš, hlapec opravlja	A
Izpod skale tam šumljá studenec, Solus tiho moli	rožni	venec; Vrh nad glavoj mu šepeče palme, Ves zamaknen	A
Palico sem potno držal v desni, A v levici sveti	rožni	venec. Tik pred cerkvoj obstojí mi noga.	A
ko se vrne: in kmalu ptički pojejo, leteč čez	rožni	vrt. Usode vdarci hudi so preorali tudi to moje	A
Bog Vam rujno vínce - vaš brevír in svéti	rožni	venec, ki budí Vam prenebeške misli, svetlo	A
zanjke ne zavêde zlôba, da brevír in sveti	rožni	venec ne zamenja smrtnik z rujnim víncem	A
rahlo ji poboža njeni gorki, mehki lici,	rožni	ustni ... ah, očesec poljubiti pa ne more.	A
38 . / in od vzhoda prihaja dan, prsti	rožni,	trepetajoči dvigajo beli pajčolan ...	A
da je prišel domov kasno, ko smo že odmolili	rožni	venec, in ves divji, kar ni njegova navada,	A
pridem vsakikrat pogledat k njej, ko pojdem po	Rožni	dolini.Na vratih me je čakal stari D. in me	A
ustne mu šepečejo molitvice. Desnica mu prebira	rožni	venec in ga opleta krog otrplih prstov leve	A
kol. Včasih je res poskočil, potegnil iz žepa	rožni	venec in me oplazil z njim po hrbtu; to je živo	A
stopil k uri, jo navil, vzel v roke debeli	rožni	venec, sedel v zdič in rekel: »Molimo!«	A
kosila, pri zdiču tiktaka ura, poleg nje visi	rožni	venec iz debelih jagod, v kotu visi Kristus	A
hrupnega prihoda tako prestrašila, da je pograbila	rožni	venec, priporočila dušo bogu in potegnila odejo	A
dobro besedo, lahko bi njegovi hčeri poslal	rožni	venec za na pot.A ta dan je knezoškof moral	A
meso in opleteno steklenico z vodo, materin	rožni	venec, katekizem in molitvenik za duhovno rabo	A
/ ki so se ob znamenju zaustavile in molile	rožni	venec. Amalija je žebrala drugačne molitvice	A
ur je Landshut gorel na različnih koncih, v	Rožni	ulici so razbijali vrata neke hiše, pri mestni	A
objeta. Landshut je gorel na različnih koncih, v	Rožni	ulici so razbijali vrata neke hiše, pri mestni	A
hujšega incidenta. Skupina stražnikov je v	Rožni	ulici hotela zaustaviti divje napredujočo romarsko	A
roki, po kateri je vlačil nekakšne frnikole ali	rožni	venec.Globoko je vzdihnil in potem potrpežljivo	A
mu je opisal dogodke po Sloveniji in boj pri	Rožni	dolini, ter ga ohrabril, naj se ne boji, da	A
priznal, da sploh ni pobegnil, da so ga zajeli. V	Rožni	dolini.Vardžo je kar planil pokonci.	A
se je često tako zamislila, da je pozabila na	rožni	venec in se je vzdramila iz zamaknjenosti šele	A
rešiti kake naloge, je pobožno pokleknil in molil	rožni	venec in je imel v svojih spričevalih same cveke	A
žvižgal židane volje. Ko so odmolili po večerji	rožni	venec, je stopil Janez sred hiše, iztegnil levo	A
pod mehkim ogrinjalom, ki jo ovija do tal, in	rožni	venec ji čez eno roko visi na gube belega oblačila	A
radovednostjo zastrmel v obraz. »Zadnjič sem te v	Rožni	dolini od daleč videl s tistim tvojim ...No, saj	A
lica upala in udrta; med sklenjenimi prsti	rožni	venec in sveče ob mrtvaškem odru. To je bila	A
ruta ji je padla čez čelo. V roki je držala	rožni	venec in palca sta se še vedno premikala.	A
suhe ženice, ki sedi v temnem kotu in moli	rožni	venec!Ali pa morda spi.	A
dremalo, sem slišal deklo, ki je na glas molila	rožni	venec.Molila je z zaspanim, pojočim glasom,	A
tujih ljudeh, kjer je bil, so molili zvečer	rožni	venec, ob sobotah vse tri dele in povrhu še	A
dolžan!“ Gospodinja se je razsrdila, ustavila	rožni	venec sredi žalostnega dela, zarožljala z molkom	A
kakor ženske, kadar v cerkvi naglas molijo	rožni	venec ... Tedaj pa se je tiho in strahoma razmeknil	A
zadaj glasove, vzdihujoče, stokajoče, kakor	rožni	venec v temni cerkvi, pozno v noč, pred polrazsvetljenim	A
prišle domov, smo šle v kapelico in smo molile	rožni	venec in njena duša je šla v nebesa in zjutraj	A
ovila okoli bakrenega razpela. Nato pa so molile	rožni	venec; molki so rožljali, mladi glasovi so peli	A
vzela Tina molek s stene in je pričela moliti	rožni	venec. Molila je in se je prestrašila; drugod	A
zategnjenim, žalostnim, romarskim glasom, ves	rožni	venec od začetka do konca.Tudi Jure je molil	A
čisto stemnilo. Na vseh stranéh so stali visoki	rožni	grmi, a zadaj je segalo drevje do nebá ter širilo	A
naslonjene na ročaje. Pila je lipov čaj in molila	rožni	venec.Vzdramila se je le časih za hip, pogledala	A
rožami? Ti ljudje so prišli iz čudovitih gradóv;	rožni	vrti vsenaokoli; na stopnicah in na koridorjih	A
trava je rasla na ozkih stezah, divje razraščeni	rožni	grmi so nama zapirali pot in časih se je ranila	A
nenadoma v izbo. Preden so šli spat, so molili	rožni	venec; Lojze je bil truden, dremalo se mu je	A
sredi pokrajine tenek zvon. Hanca je molila	rožni	venec. In hipoma nam je bilo lažje,	A
senca ob oknu; tiho ihtenje je dramilo vrt in	rožni	grmi so podrhtevali, kakor da bi kapale solze	A
prodajal in redil, si preklinjal farje in si molil	rožni	venec, si doklečeplazil do nadučitelja in častne	A
tam so nekoč na obeh straneh cvetli visoki	rožni	grmi. ”Kod ste hodili?“	A
	ROŽNI	VENEC Zaspani so bili vsi trije, Marko	A
tako; štiri ure, drugače dolge in puste, kakor	rožni	venec v poluspanju, so prišle in šle ... še bilo	A
vem, kako je bil navsezadnje domoljen ta čudni	rožni	venec.Petnajst let je minilo odtistihdob.	A
Mati Ignacija je »pletla«. Njena volna so bili	rožni	venci, ki jih je molila, njene muke, ki jih	A
podrhtavajočega svita voščenk, krčevito stiskajoč križ in	rožni	venec v rokah, z obličjem, mirnim in tihim a	A
bodo cesto, koder je šlo cvetje moje mladosti,	rožni	sprevod moje lepote in kreposti.« Zdaj se sluga	A
na frančiškanskih stopnicah, glasno je molila	rožni	venec ter beračila pri kmeticah, ki so mimo	A
Pojdi k očetom jezuitom in pomoli ondi sveti	rožni	venec, da bi me gospod Bog zopet združil z Ano	A
mi, da me ljubiš!« In zardela je kakor mlad	rožni	cvet spomladi. Po njem pa se razburijo vsi občutki	A
podoben jezerni gladini. Sam pa je odšel v	Rožni	grič, na dandanašnji Rožnik, in se kmalu vrnil	A
Črni gori sneg. Pod noč se je usul tudi na	Rožni	hrib in na Somovo naselje.Ostrorogi in Pegavec	A
obrnila drevak in na vso moč naglo odveslala na	Rožni	hrib.Na koncu malega zaliva sta planila na trdino	A
ustreli ptiča. Potrt je Piščalar odveslal za	Rožni	hrib ‒ na Večno pot bi rekli dandanes ‒ pristal	A
so se po ozelenelih vejah in otresali roso.	Rožni	hrib se je prelil v eno samo pesem.Pod njim	A
čedalje bolj glasno in se povzpenjalo vedno više v	Rožni	hrib. Debeli petelin je obmolknil.	A
priprtimi očmi nepremično gledal v sonce. Na	Rožni	hrib in na jezero se je razlila dnevna svetloba	A
proč in napodila dvojčici po rebri navzgor v	Rožni	hrib.Mladenki sta tekli in vreščali, kar jima	A
otrdel ‒ blisk in tresk in grom, vse hkrati. V	Rožni	hrib je udarila strela. Visok val je vrgel prestraše	A
Ostrorogi je pristal pod stajami. Navkreber v	Rožni	hrib je hodil zložno.Se mu nikamor nič ni mudilo	A
Ostrorogovci pa so prisluhnili. Spet sta se odzvala	Rožni	vrh in Brdo in še drugi.Ko je že vse utihnilo	A
Zorne Kaline dokaj novih in trdnih vej. V	Rožni	hrib se je z jezera sem razleglo bohneče grmenje	A
hoče. Nazadnje se je bila odločila, zavila za	Rožni	hrib in izginila Zorni izpred oči. Tudi Bela	A
Rozalka in Manica, se greli in zmolili že ves	rožni	venec in dostavljali še očenaše.Marko je pravkar	A
stara pisma, nekoliko hranilničnih knjižic,	rožni	venec, nekaj jašk in škatlic, v katerih so zvenele	A
Prav tako po južini. Po večerji so izmolili	rožni	venec in utrujeni takoj pospali. Tako leto za	A
bila na mrtvaškem odru, in v rokah je držala	rožni	venec. Obraz ji je bil bled, pa poln usmiljenja	A
oprezuje Adamovčev obraz in da v kotu prebira	rožni	venec njegova Marijana. Začela je moliti, pa	A
sv. Petra v šentjakobski župniji, v zgornji	Rožni	dolini na Koroškem, je bila ta dan lepo okrašena	A
obstanek še živi v slovenskem narodu; ljudstvo v	Rožni	dolini pravi temu hribu še dandanes »Gradišče	A
zastopnikov iz raznih vasi daleč naokrog po	Rožni	dolini. Sonce je ravno jelo zlatiti	A
krasen razgled s tega hriba na vse strani! Po	Rožni	dolini se vije mogočna Drava, ki nam rodoviti	A
Njegova kmetija je bila največja in najboljša v	Rožni	dolini.Svoje izkušnje v gospodarstvu pa je rad	A
pečevju. Še dandanes imenujejo prebivalci v	Rožni	dolini jame v pečinah pod Rožco ‘Tabor’ in pripovedujejo	A
Zalina lepota je zaslula daleč na okrog po	Rožni	dolini.Prešla je celo v pregovor.	A
Spomin na njeno lepoto živi še dandanes v	Rožni	dolini.Milo se stori človeku, ko sliši, kako	A
Dekletu je kaj dobro ugajalo življenje v zdravi	Rožni	dolini.Kakor roža je rastla in se razcvetala	A
modre oči: tedaj je bila res kras vseh deklet v	Rožni	dolini. Posebno vrednost pa je dajala	A
ženo pa si je ni hotel noben mladenič v vsej	Rožni	dolini. Tudi Mirku ni ostalo to dekle	A
mogočen graščak in gospod podložnim kmetom v	Rožni	dolini. To so bili njegovi visokoleteči	A
in strica in še marsikaterega drugega moža v	Rožni	dolini. In tako smo zapustili svoj dom, ženo	A
Julijske planine. Med vsemi poročili je kmete v	Rožni	dolini najbolj tolažila vest, da so se blizu	A
imenoval Matjaž. Ta vest je prebivalcem v	Rožni	dolini dajala veliko poguma in upanja.Mnogo	A
Almira se je veselila nevihte, ki je pretila	Rožni	dolini.Težko in nemirno je pričakovala trenutka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani