nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Krilo iz sukna in krilo iz platna za toplejše dni, volneno bo oblekla, vzela bo kratek plašč iz barhenta s flanelasto podlogo, volneno kapo, nekaj rut, več platnenih spodnjih kril, tudi eno iz brokata, nekaj vatlov belega platna, svileno ovratno ruto, ki jo je že nosila, da bi jo Windisch videl, a on je videl samo svoje rute, tiste iz svile in tiste iz atlasa, čevlji bodo iz čvrstega usnja zana pot in drugi, iz potiskanega usnja v torbi, nemara se znajde v okoliščinah, ko jih bo dobro obuti, goldinarje in krajcarje iz omare, ki so se tam zbirali zanjo, za nek čas, ko jih bo potrebovala. Vzela je pribor za šivanje, milo, glavnike, sponke in trakove za lase, suho meso in opleteno steklenico z vodo, materin rožni venec, katekizem in molitvenik za duhovno rabo, Katarina je bila praktična ženska, vse je predvidela, vse preračunala.
Zdaj si je želela samo še to, da bi pomirila očeta in da bi čimprej odšla, preden bo videla kakšno solzo v njegovih
očeh, jok dekel in lajež psa Arona, ki se bo spremenil v žalostno zavijanje, ko bo izginila, ko je več ne bo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani