nova beseda iz Slovenije

prošnja (1.053)


videl rad. HERMAN Ti tudi Blažena? BLAŽENA      Prošnja      mojega moža je tudi moja prošnja. HERMAN Včeraj  A
BLAŽENA Prošnja mojega moža je tudi moja      prošnja.      HERMAN Včeraj si imela drugo prošnjo.  A
tebi še tolikanj premorem. Al vendar, ker njih      prošnja     BARON malo zmešan: Saj veš, da tebi nič  A
Ljubeznivi mož. K drugim: Vstanite, vaša      prošnja      je uslišana! Vsi zaukajo in vstanejo.   A
pritiskati je proti mojim načelom. MUREN Glejte,      prošnja      je tukaj spisana; samo podpišite, in jaz jo  A
MRVA: Solze so v tvojem glasu, v teh solzah je      prošnja      za milost.Še ta roža v tvojih laseh, še ta prosi  A
pravi, da nima časa, - in ne premakne ga nobena      prošnja      in žuganje še manj; da mi je zastavil besedo  A
srda v mojem srcu, ker glej, koristila bo moja      prošnja      meni in mojemu sovražniku. LORENZO Govori  A
izgube. Gluh sem za vsako olepšavanje; ne jok, ne      prošnja      ne izprosi mu pomiloščenja; hránite solzé!In  A
vredna jedina Nedolžna je naša mladina. Njé      prošnja,      preblaženi, k vam naj kipí, Njó slíši, Bog  A
Kaj želel je, sam ve. Ob smrti      prošnja      čudna! Slušajmo ga zato, da duša se mu trudna  A
druz′ga; póčlo bo srcé. . / . / stran 9 . /      Prošnja      Po drugih se oziraj, ne morem ti branít′; še  A
XIII.      PROŠNJA      SONET (III) Da pamet je  A
stoj; Ko boj divja, ne omahuj v zvestobi! To      prošnja      moja je, to úk ni moj. Pa kaj! saj treba ni  A
prek vseh prevar živi. . /\ .. stran 39 . \/      Prošnja      Od zelenega dneva v temnomodro noč cveti  A
. / . / stran 4 . / Pri oknu 43 Prilika 44      Prošnja      45 Slovo 46 Spomin 48 To se vpraša 49 Tujki  A
odprem ti in svobodo dam. . / . / stran 45 . /      Prošnja      Da te ljubim, ti je znano, da me ljubiš, davno  A
ČUDNA LJUBEZEN Čudna ljubezen med nama ‒kot      prošnja      iz zadnjega upa izžeta, med najina srca je vpeta  A
kmalu konec, a umreti ga ne smete pustiti!«      Prošnja      in skrb sta ji gledali iz rosnih oči. Jaz sem  A
bo gledal! In ko pride čas odhoda - nobena      prošnja,      je vse zaman, ne grožnja ne rotenje! - Drozeg  A
ki so se pravkar zavedele, da skuša vzleteti      prošnja      iz njih, a so se v poslednjem trenutku zadržale  A
skrinji pod loki mokrih reber. Bila je iskrena      prošnja,      prošnja, ki jo je rodil pretres zavoljo neskončnega  A
loki mokrih reber. Bila je iskrena prošnja,      prošnja,      ki jo je rodil pretres zavoljo neskončnega strahu  A
»Takšna sem pač.« In je v tem skoraj igriva      prošnja      za spravo, kakor punčka, ki je prej prevrnila  A
njegovem pogledu pa je vdanost. In tudi mehka      prošnja.     Hkrati dvom in bojazen.   A
in neustavljivo razprševanje. Bilo je kakor      prošnja,      in bilo je pretresljivo, ker je prihajalo iz  A
podpisani Ferletis Antonio ponižno prosim ... Zadnja      prošnja      je bila napisana presuhoparno in zato ni segla  A
prizanesi njemu in nam!" je v Štefetovi duši gorela      prošnja.     Njegova žuljava roka pa je krožila nad otrokovo  A
takih okoliščinah tako vroče prosi, mu je seveda      prošnja      kmalu uslišana, pravzaprav kar nemudoma.Samo  A
je spomnil, da je to pravico že izkoristil, a      prošnja      je bila odbita.Spomnil se je tudi, da bi s tem  A
nehvaležnosti; slednjič ga vendar premaga skupna      prošnja      očeta in sina, ki sta mu bila dala že toliko  A
Zvečer ga ni obdržala nobena solza, nobena      prošnja      doma.Pri Rožmanu je oživel; tu se je odškodoval  A
bridke nesreče, ki je zadela hišo, in potem      prošnja,      da naj vdova kmalu poravna, kar se je bil zadolžil  A
stari ljudje mladini veselje greniti! Nobena      prošnja      ni pomagala Gašperju.Stric je bil neizprosen  A
nam je toliko dobrega storil, da bi bila vsaka      prošnja      nehvaležnost.Počakajta!«   A
jo bil on branil, zdaj jo žali on sam. Nobena      prošnja,      nobena grožnja ni pomagala nič. Ivan je zapiral  A
obljubo, da se jim v prihodnjih dneh usliši      prošnja,      jih je potolažil, on pa je hitel po znanih stopnicah  A
za frajtarja imeti, zdaj ni pomagala nobena      prošnja.     To je bilo Boštjanu preveč, odpovedal se je soldaškem  A
ne more iz postelje. V srce jo speče sinova      prošnja,      ker nima je drobtinice kruha, da bi mu ga dala  A
za prijateljico? V očeh ji je sijala tiha      prošnja,      ko da bi hotela reči: »ne zavrni moje ponudbe  A
sicer določno, toda zdi se mi, da je imela vaša      prošnja      ta učinek, da so mene poslali semkaj.Čital sem  A
pisal v Sarajevo. Če to ne zaleže; tudi vaša      prošnja      v Tuzli ne bo pomagala.« »Če boste pisali, se  A
prejšnjega. Za sedaj naj mehko govori v raportu kot      prošnja,      pozneje bo grmela kot pritožba. Sicer je pa  A
smehljaj, oči mu zažare, brati je bila iz njih živa      prošnja,      iz dna duše; na lahno sta se zgenili njegovi  A
resnice, da je lepa zahvala navadno tudi nova      prošnja.     « Ko sem zravnal list me je hvalil Damjan, rekoč  A
odgovori poglavar: »Hodite zbogom, ljudje, vaša      prošnja      je uslišana.Sedaj bo skoraj poletje, potem bo  A
tedaj, ko doseže dvajseto leto, so rekli, bo      prošnja      baš rešena, ako jo vložim takoj. Kleveta Moja  A
moža so zmagali, solze v očeh so pričale, da ji      prošnja      prihaja iz srca. Za roko je držala sestro Nančo  A
je bil poziv v poraznih besedah in neodoljiva      prošnja      na žep p. n. naslova. Pa je tako pismo prejela  A
ampak je po jasnem besedilu pravilnika ponižna      prošnja,      da se otvori kredit in prične izplačevanje.  A
izplačevanje. Potem to prošnjo, ki pa ni ponižna      prošnja,      nego je po jasnem besedilu pravilnika možat  A
kamorkoli po šabloni katerikoli? Nadalje, če je      prošnja      v zavitku, kdo odpre zavitek, in ali ga je odpreti  A
gospodu ministru? In da se ne pozabi, ali je ta      prošnja      sploh kod vpisana v kak register ali arhiv ali  A
popravi ‒ kaj, če netočnih navedb ni? Ali se zato      prošnja      odkloni?Ali pa se vrne prosilcu z nalogom, da  A
dvignili poglede, v očeh jim je tičala nema      prošnja,      naj jih ne zavržem nebogljenih. Pa mi jih je  A
ki jo je bržkone nalila in prižgala iskrena      prošnja.     Pred tem oltarjem se je Ančka ustavila.   A
pogoščenje odkloniti. A zahvala je bila bolj      prošnja      ko odklon.Nato se je začel pogovor.   A
Goldinarjev,« je potrjeval Matic. »Tako, sedaj je      prošnja      narejena.Tukajle naj se Jančarica podpiše ‒  A
še vedno ji je zvenela na uho Alenina nagla      prošnja:      le povabi ga - in njena trubadurska pesem.   A
hkrati zardeli in si samo za hip pogledali v oči.      Prošnja      in odpuščanje, vse je bilo v tem kratkem pogledu  A
katerega je še določneje kakor poprej zvenela      prošnja      za pomoč. »Ali ti morem pomagati?« je  A
upanje raste od dne do dne. H koncu še ena      prošnja.     Bodite tako dobri, dragi gospod učitelj, pa mi  A
poroka!“ Njen glas je bil ves mehak, sama plaha      prošnja      je bila v njem. Študent je molčal dolgo in  A
je zapàh še tako težak. Vé tudi, da bi nobena      prošnja      molitev ne segla do nebes.In vé še nadalje,  A
zemljo in nebesa. Njih dobrotljivost je kakor      prošnja,      ki vé, da je pregrešna in da nikoli ne more  A
stran 103 . / in brez hinavščine; ne bo več      prošnja      molitev, vzdihujoča, trepetajoča, temveč bo  A
s pogledom, v katerem je bilo kakor sram in      prošnja      za oproščenje.Ko se je zmračilo, je bil on zmerom  A
milo prosečih, grenko hreščečih; veličastna      prošnja      molitev je vzkipela proti nebu. Usmiljeni  A
”Mate! Mate!“      Prošnja      je bila v njenem glasu. ”Ne, Mate!  A
in tudi v tem pogledu je bila kakor pritajena      prošnja.      ”Kaj ne bi rajša ostala?  A
poslanci svojega naroda! Vaša beseda je vdana      prošnja,      vaša pesem je plaha molitev.Koliko je bilo pač  A
bile kakor poprej, ali glasile se niso kakor      prošnja      in molitev, temveč kakor poskočna napitnica  A
Gospa!“      Prošnja,      strah, sram, čista otroška ljubezen in vroče  A
Zvezde so sijale. Kakor      prošnja      molitev so bile vse njegove misli, ki so romale  A
na njem; in lepe črne oči so gledale nanjo in      prošnja      je bila v njih: ”Usmili se me, moli zame!Reci  A
hotel, ali bi se ne ponižal ... ne, previsoka je      prošnja!     “ ”Kaj bi rad?“ sem vprašal; sam sem čutil  A
sedem ali sedemdeset - molitev je ena in ena je      prošnja,      pesem ena in en sam je Bog.Nikoli si nismo bili  A
Ne vežem te, ne smem te vezati!“ V očeh pa je      prošnja:      ”Veži me ti!“In kaj bi odgovoril?  A
glasno prepevala z nami! Ne gane se; nobena      prošnja,      noben klic je ne vzdrami.Tudi nebesa molčé;  A
rokah in nogah ... Polagoma, trudoma se je izvila      prošnja      iz srca, trudoma so se zgenile roke in so se  A
kakor slutnja velike nezgode, kakor ponižna      prošnja      za milost in usmiljenje. Grob ni bil daleč  A
Počivaj v miru!“ je zaklical glasneje, trepetajoča      prošnja      je stokala v njegovem glasu. Gruda je zabobnela  A
vsakem poljubu je bila ponižna, vdana, vsa solzna      prošnja      za oproščenje.Komaj da sva stopila na cesto  A
Biljčani so bili na vso moč veseli, da jim je bila      prošnja      uslišana.Vesel pa je bil tudi sveti Janez, da  A
očitanja ne bo v pismu, nobene žal besede, še      prošnja      komaj.Le vprašala bo, če morda nisem zdrav,  A
od črnih tal proti stropu. Ta molitev je bila      prošnja      lačnih, ponižanih, v trpljenju umirajočih, bila  A
zvoki tromb zavalove v višino kot utripajoča      prošnja      k Bogu. Herbart zaseka predse znak križa, upre  A
nekaj bolnega, bridkega, kakor neizgovorjena      prošnja,      kakor zamrl klic po nekom, po nečem.A po kom  A
še koncem ovinka. In tedaj se mu je izvilo ko      prošnja:      »Oče, ali se vidiva še kdaj?«   A
grof, gospod grof!« Mrtvo je odjeknila njena      prošnja.      »Tone, Vidučev Tone,« je klicala nato obupno  A
zadnjih vojskah toliko plačeval. Stanovom je      prošnja      uspela. V ponedeljek, šestindvajsetega maja  A
starka molila: ki si ga Devica rodila? Ne more ji      prošnja      čez ustnice, da bi ne mislila nanj, ki ga je  A
zredila bom mu debelega prašička. Je      prošnja      b'la uslišana, dobila sem možička  A
/ . / stran 51 . / Ta ponižna in ganljiva      prošnja      ni padla na kamen. »Torej pojdita skupaj,« izpregovo  A
Ali iz njenega pogleda je sklepal, da mu je      prošnja      uslišana. »Tisočkrat in tisočkrat hvala!«   A
pokloniti vladarju. Z milostjo sprejela se je ta      prošnja.      v dolgo vrsto so se zbrali potem stanovi ter  A
zgodovino svojega očeta ‒ zgodovino mrtvega srca.      Prošnja      je tudi bila izrečena, da bi priloženi zavitek  A
poprosil očeta za hčer Meto. Ni se mu odbila      prošnja,      in ko so bledega dekleta povprašali, bila je  A
Da bi me nebo uslišalo! (Ta      prošnja      je bila uslišana.) Nekaj gledalcev je bilo odšlo  A
poglavar in kazal s svojim vedenjem, da mu ni všeč      prošnja      mladeničeva.mČesa prosi?l vprašam svojega spremljeva  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA