nova beseda iz Slovenije
videl rad. HERMAN Ti tudi Blažena? BLAŽENA | Prošnja | mojega moža je tudi moja prošnja. HERMAN Včeraj | A |
BLAŽENA Prošnja mojega moža je tudi moja | prošnja. | HERMAN Včeraj si imela drugo prošnjo. | A |
tebi še tolikanj premorem. Al vendar, ker njih | prošnja | ‒ BARON malo zmešan: Saj veš, da tebi nič | A |
Ljubeznivi mož. K drugim: Vstanite, vaša | prošnja | je uslišana! Vsi zaukajo in vstanejo. | A |
pritiskati je proti mojim načelom. MUREN Glejte, | prošnja | je tukaj spisana; samo podpišite, in jaz jo | A |
MRVA: Solze so v tvojem glasu, v teh solzah je | prošnja | za milost.Še ta roža v tvojih laseh, še ta prosi | A |
pravi, da nima časa, - in ne premakne ga nobena | prošnja | in žuganje še manj; da mi je zastavil besedo | A |
srda v mojem srcu, ker glej, koristila bo moja | prošnja | meni in mojemu sovražniku. LORENZO Govori | A |
izgube. Gluh sem za vsako olepšavanje; ne jok, ne | prošnja | ne izprosi mu pomiloščenja; hránite solzé!In | A |
vredna jedina Nedolžna je naša mladina. Njé | prošnja, | preblaženi, k vam naj kipí, Njó slíši, Bog | A |
Kaj želel je, sam ve. Ob smrti | prošnja | čudna! Slušajmo ga zato, da duša se mu trudna | A |
druz′ga; póčlo bo srcé. . / . / stran 9 . / | Prošnja | Po drugih se oziraj, ne morem ti branít′; še | A |
XIII. | PROŠNJA | SONET (III) Da pamet je | A |
stoj; Ko boj divja, ne omahuj v zvestobi! To | prošnja | moja je, to úk ni moj. Pa kaj! saj treba ni | A |
prek vseh prevar živi. . /\ .. stran 39 . \/ | Prošnja | Od zelenega dneva v temnomodro noč cveti | A |
. / . / stran 4 . / Pri oknu 43 Prilika 44 | Prošnja | 45 Slovo 46 Spomin 48 To se vpraša 49 Tujki | A |
odprem ti in svobodo dam. . / . / stran 45 . / | Prošnja | Da te ljubim, ti je znano, da me ljubiš, davno | A |
ČUDNA LJUBEZEN Čudna ljubezen med nama ‒kot | prošnja | iz zadnjega upa izžeta, med najina srca je vpeta | A |
kmalu konec, a umreti ga ne smete pustiti!« | Prošnja | in skrb sta ji gledali iz rosnih oči. Jaz sem | A |
bo gledal! In ko pride čas odhoda - nobena | prošnja, | je vse zaman, ne grožnja ne rotenje! - Drozeg | A |
ki so se pravkar zavedele, da skuša vzleteti | prošnja | iz njih, a so se v poslednjem trenutku zadržale | A |
skrinji pod loki mokrih reber. Bila je iskrena | prošnja, | prošnja, ki jo je rodil pretres zavoljo neskončnega | A |
loki mokrih reber. Bila je iskrena prošnja, | prošnja, | ki jo je rodil pretres zavoljo neskončnega strahu | A |
»Takšna sem pač.« In je v tem skoraj igriva | prošnja | za spravo, kakor punčka, ki je prej prevrnila | A |
njegovem pogledu pa je vdanost. In tudi mehka | prošnja. | Hkrati dvom in bojazen. | A |
in neustavljivo razprševanje. Bilo je kakor | prošnja, | in bilo je pretresljivo, ker je prihajalo iz | A |
podpisani Ferletis Antonio ponižno prosim ... Zadnja | prošnja | je bila napisana presuhoparno in zato ni segla | A |
prizanesi njemu in nam!" je v Štefetovi duši gorela | prošnja. | Njegova žuljava roka pa je krožila nad otrokovo | A |
takih okoliščinah tako vroče prosi, mu je seveda | prošnja | kmalu uslišana, pravzaprav kar nemudoma.Samo | A |
je spomnil, da je to pravico že izkoristil, a | prošnja | je bila odbita.Spomnil se je tudi, da bi s tem | A |
nehvaležnosti; slednjič ga vendar premaga skupna | prošnja | očeta in sina, ki sta mu bila dala že toliko | A |
Zvečer ga ni obdržala nobena solza, nobena | prošnja | doma.Pri Rožmanu je oživel; tu se je odškodoval | A |
bridke nesreče, ki je zadela hišo, in potem | prošnja, | da naj vdova kmalu poravna, kar se je bil zadolžil | A |
stari ljudje mladini veselje greniti! Nobena | prošnja | ni pomagala Gašperju.Stric je bil neizprosen | A |
nam je toliko dobrega storil, da bi bila vsaka | prošnja | nehvaležnost.Počakajta!« | A |
jo bil on branil, zdaj jo žali on sam. Nobena | prošnja, | nobena grožnja ni pomagala nič. Ivan je zapiral | A |
obljubo, da se jim v prihodnjih dneh usliši | prošnja, | jih je potolažil, on pa je hitel po znanih stopnicah | A |
za frajtarja imeti, zdaj ni pomagala nobena | prošnja. | To je bilo Boštjanu preveč, odpovedal se je soldaškem | A |
ne more iz postelje. V srce jo speče sinova | prošnja, | ker nima je drobtinice kruha, da bi mu ga dala | A |
za prijateljico? V očeh ji je sijala tiha | prošnja, | ko da bi hotela reči: »ne zavrni moje ponudbe | A |
sicer določno, toda zdi se mi, da je imela vaša | prošnja | ta učinek, da so mene poslali semkaj.Čital sem | A |
pisal v Sarajevo. Če to ne zaleže; tudi vaša | prošnja | v Tuzli ne bo pomagala.« »Če boste pisali, se | A |
prejšnjega. Za sedaj naj mehko govori v raportu kot | prošnja, | pozneje bo grmela kot pritožba. Sicer je pa | A |
smehljaj, oči mu zažare, brati je bila iz njih živa | prošnja, | iz dna duše; na lahno sta se zgenili njegovi | A |
resnice, da je lepa zahvala navadno tudi nova | prošnja. | « Ko sem zravnal list me je hvalil Damjan, rekoč | A |
odgovori poglavar: »Hodite zbogom, ljudje, vaša | prošnja | je uslišana.Sedaj bo skoraj poletje, potem bo | A |
tedaj, ko doseže dvajseto leto, so rekli, bo | prošnja | baš rešena, ako jo vložim takoj. Kleveta Moja | A |
moža so zmagali, solze v očeh so pričale, da ji | prošnja | prihaja iz srca. Za roko je držala sestro Nančo | A |
je bil poziv v poraznih besedah in neodoljiva | prošnja | na žep p. n. naslova. Pa je tako pismo prejela | A |
ampak je po jasnem besedilu pravilnika ponižna | prošnja, | da se otvori kredit in prične izplačevanje. | A |
izplačevanje. Potem to prošnjo, ki pa ni ponižna | prošnja, | nego je po jasnem besedilu pravilnika možat | A |
kamorkoli po šabloni katerikoli? Nadalje, če je | prošnja | v zavitku, kdo odpre zavitek, in ali ga je odpreti | A |
gospodu ministru? In da se ne pozabi, ali je ta | prošnja | sploh kod vpisana v kak register ali arhiv ali | A |
popravi ‒ kaj, če netočnih navedb ni? Ali se zato | prošnja | odkloni?Ali pa se vrne prosilcu z nalogom, da | A |
dvignili poglede, v očeh jim je tičala nema | prošnja, | naj jih ne zavržem nebogljenih. Pa mi jih je | A |
ki jo je bržkone nalila in prižgala iskrena | prošnja. | Pred tem oltarjem se je Ančka ustavila. | A |
pogoščenje odkloniti. A zahvala je bila bolj | prošnja | ko odklon.Nato se je začel pogovor. | A |
Goldinarjev,« je potrjeval Matic. »Tako, sedaj je | prošnja | narejena.Tukajle naj se Jančarica podpiše ‒ | A |
še vedno ji je zvenela na uho Alenina nagla | prošnja: | le povabi ga - in njena trubadurska pesem. | A |
hkrati zardeli in si samo za hip pogledali v oči. | Prošnja | in odpuščanje, vse je bilo v tem kratkem pogledu | A |
katerega je še določneje kakor poprej zvenela | prošnja | za pomoč. »Ali ti morem pomagati?« je | A |
upanje raste od dne do dne. H koncu še ena | prošnja. | Bodite tako dobri, dragi gospod učitelj, pa mi | A |
poroka!“ Njen glas je bil ves mehak, sama plaha | prošnja | je bila v njem. Študent je molčal dolgo in | A |
je zapàh še tako težak. Vé tudi, da bi nobena | prošnja | molitev ne segla do nebes.In vé še nadalje, | A |
zemljo in nebesa. Njih dobrotljivost je kakor | prošnja, | ki vé, da je pregrešna in da nikoli ne more | A |
stran 103 . / in brez hinavščine; ne bo več | prošnja | molitev, vzdihujoča, trepetajoča, temveč bo | A |
s pogledom, v katerem je bilo kakor sram in | prošnja | za oproščenje.Ko se je zmračilo, je bil on zmerom | A |
milo prosečih, grenko hreščečih; veličastna | prošnja | molitev je vzkipela proti nebu. Usmiljeni | A |
”Mate! Mate!“ | Prošnja | je bila v njenem glasu. ”Ne, Mate! | A |
in tudi v tem pogledu je bila kakor pritajena | prošnja. | ”Kaj ne bi rajša ostala? | A |
poslanci svojega naroda! Vaša beseda je vdana | prošnja, | vaša pesem je plaha molitev.Koliko je bilo pač | A |
bile kakor poprej, ali glasile se niso kakor | prošnja | in molitev, temveč kakor poskočna napitnica | A |
Gospa!“ | Prošnja, | strah, sram, čista otroška ljubezen in vroče | A |
Zvezde so sijale. Kakor | prošnja | molitev so bile vse njegove misli, ki so romale | A |
na njem; in lepe črne oči so gledale nanjo in | prošnja | je bila v njih: ”Usmili se me, moli zame!Reci | A |
hotel, ali bi se ne ponižal ... ne, previsoka je | prošnja! | “ ”Kaj bi rad?“ sem vprašal; sam sem čutil | A |
sedem ali sedemdeset - molitev je ena in ena je | prošnja, | pesem ena in en sam je Bog.Nikoli si nismo bili | A |
Ne vežem te, ne smem te vezati!“ V očeh pa je | prošnja: | ”Veži me ti!“In kaj bi odgovoril? | A |
glasno prepevala z nami! Ne gane se; nobena | prošnja, | noben klic je ne vzdrami.Tudi nebesa molčé; | A |
rokah in nogah ... Polagoma, trudoma se je izvila | prošnja | iz srca, trudoma so se zgenile roke in so se | A |
kakor slutnja velike nezgode, kakor ponižna | prošnja | za milost in usmiljenje. Grob ni bil daleč | A |
Počivaj v miru!“ je zaklical glasneje, trepetajoča | prošnja | je stokala v njegovem glasu. Gruda je zabobnela | A |
vsakem poljubu je bila ponižna, vdana, vsa solzna | prošnja | za oproščenje.Komaj da sva stopila na cesto | A |
Biljčani so bili na vso moč veseli, da jim je bila | prošnja | uslišana.Vesel pa je bil tudi sveti Janez, da | A |
očitanja ne bo v pismu, nobene žal besede, še | prošnja | komaj.Le vprašala bo, če morda nisem zdrav, | A |
od črnih tal proti stropu. Ta molitev je bila | prošnja | lačnih, ponižanih, v trpljenju umirajočih, bila | A |
zvoki tromb zavalove v višino kot utripajoča | prošnja | k Bogu. Herbart zaseka predse znak križa, upre | A |
nekaj bolnega, bridkega, kakor neizgovorjena | prošnja, | kakor zamrl klic po nekom, po nečem.A po kom | A |
še koncem ovinka. In tedaj se mu je izvilo ko | prošnja: | »Oče, ali se vidiva še kdaj?« | A |
grof, gospod grof!« Mrtvo je odjeknila njena | prošnja. | »Tone, Vidučev Tone,« je klicala nato obupno | A |
zadnjih vojskah toliko plačeval. Stanovom je | prošnja | uspela. V ponedeljek, šestindvajsetega maja | A |
starka molila: ki si ga Devica rodila? Ne more ji | prošnja | čez ustnice, da bi ne mislila nanj, ki ga je | A |
zredila bom mu debelega prašička. Je | prošnja | b'la uslišana, dobila sem možička | A |
/ . / stran 51 . / Ta ponižna in ganljiva | prošnja | ni padla na kamen. »Torej pojdita skupaj,« izpregovo | A |
Ali iz njenega pogleda je sklepal, da mu je | prošnja | uslišana. »Tisočkrat in tisočkrat hvala!« | A |
pokloniti vladarju. Z milostjo sprejela se je ta | prošnja. | v dolgo vrsto so se zbrali potem stanovi ter | A |
zgodovino svojega očeta ‒ zgodovino mrtvega srca. | Prošnja | je tudi bila izrečena, da bi priloženi zavitek | A |
poprosil očeta za hčer Meto. Ni se mu odbila | prošnja, | in ko so bledega dekleta povprašali, bila je | A |
Da bi me nebo uslišalo! (Ta | prošnja | je bila uslišana.) Nekaj gledalcev je bilo odšlo | A |
poglavar in kazal s svojim vedenjem, da mu ni všeč | prošnja | mladeničeva.mČesa prosi?l vprašam svojega spremljeva | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |