So pa tudi oči, ki se zavedajo, da so se trudne veke pustile premagati ravno takrat, ko je bil kapo obrnjen v njihovo smer, in zasledujejo tenke režnje komisa in iz njihovih pogledov nad suhim nosom sije zdaj siva grabežljivost ptice roparice, zdaj se pod ponižanim čelom zbudijo odsevi mrzličnega moledovanja. Nazadnje pa so še oči, ki so se pravkar zavedele, da skuša vzleteti prošnja iz njih, a so se v poslednjem trenutku zadržale ter se vrnile k samogibnemu brkljanju prstov po vegasti deščici. Tam sem se nekega jutra, ko smo se premraženi od dolgega apela prerili v barako, znašel ob Gabrieleju.