nova beseda iz Slovenije

prišlec (46)


ko dvomen. Iz te zagate me je rešil nenaden      prišlec,      kmet s Kanalskega, ki je pravkar prispel z vlakom  A
vpričo tiskarske senzacije nihče ni opazil,      prišlec      je imel občutek, da je navzoč pri rojstvu doslej  A
gornja ustnica. »Dober dan, France,« je čudni      prišlec      pozdravil mojega očeta. »Ali ste res vi?  A
Sedi!«      Prišlec      si je ropotaje primaknil stol, se ozrl, kakor  A
gospe, od katere je šepetaje zvedela, da je      prišlec      gozdni mešetar Jok Maslè. »Grdun, kajne  A
razširijo, v obraz mu buškne temna rdečica.      Prišlec      ga še ni opazil, zakaj s sklonjeno glavo in  A
polmrtva: ”E!!“ . / . / stran 132 . /      Prišlec      pa se je približal smrtnobledemu A ter izpregovoril  A
nevoljen. »Ništa, kume Adlešič,« se opravičuje      prišlec,      Juranov Vid. »Ha, ponočnjak!« se razvedri kmet  A
»Kje je Jerica?«      Prišlec      pa je s solzami v očeh gledal pred se v belo  A
za menoj gospod!« »Kaj v breg?« je vprašal      prišlec.     Toda mož pred njim je bil že onstran brvi, in  A
ni ptič, in tudi ne uteče, saj ni voda.« In      prišlec      res ni ne zletel, ne utekel, temveč Anže ga  A
je stopil iz cerkve in spoznal kasnega moža.      Prišlec      mu je prožil obe roki v pozdrav in se hrupno  A
Umazan si že, hudič pa ne, zalaški oglar.«      Prišlec      je medló pozdravil pa se ogledoval, kam bi se  A
Kdor more, naj gre takoj,« je pravil zasopli      prišlec      in šel, ne da bi vrata zaprl za seboj. Kmetje  A
»Jaz tudi ne!« »Na Višavo bi rad!« pravi      prišlec      znova. »Na Višavo?« začudi se Katra.  A
straža ter napne puško. »Ferlakar!«2 odgovori      prišlec      ter dostavi smeje, ko je oni pri tem odgovoru  A
temno obleko, nikakor ni bilo moči ugledati.      Prišlec      pa je stopal počasi in varno proti razsvetljenemu  A
Stric, to so gospod Kvas, naš učenik.« Novi      prišlec      je bil precej prileten in suh ko sama kost.  A
eni ostrmeli. »Ne zamerite, Jurčev oče,« reče      prišlec,      »klicali ste me sami v hišo.Pa povedite mi,  A
mož, kateremu je klik veljal. Bil je ta novi      prišlec,      Črtek, majhen možak, droben in suh.Male, svetle  A
preko dvorišča. »Je li moj kovčeg tu?« vpraša      prišlec.      »Da, da, vse je v redu!«   A
»Hrast se omaja in hrib ‒ a mi,« citiral je      prišlec      malo neumestno, a sam smejoč se ponesrečenemu  A
ustih. »Vse gre križem, vse narobe,« kričal je      prišlec,      »to bo lepa beseda jutri!« »I, kaj pa je?« zinil  A
zdrava, domovina!« »Do jutri bode dobro,« tolaži      prišlec,      »in če boste še hripavi, izbere se lahko druga  A
ter porine svoj stol poleg doktorjevega. Novi      prišlec      je bil morda štiri do pet let starejši od doktorja  A
Prihod novega gosta je preprečil pogovor.      Prišlec      je sédel poleg doktorja in je bil za trenutek  A
na Razboru. »Gospod Rogulin doma?« vpraša      prišlec.      Andrej mu pokaže pot do biblioteke.   A
da bode kaj pri njem!« . / . / stran 130 . /      Prišlec,      do katerega je imel doktor Rakec tako malo zaupanja  A
Svetlinovi so bili res dobri ljudje in ta novi      prišlec      jim ni bil nikakor »nepridiprav«, nego imeli  A
sedaj korake in zažvižgal tanko med zobmi.      Prišlec      je odgovoril istotako. »Si li ti ‒ Klander?  A
umaknil roke, ko je segel vanjo preprijazni      prišlec      in ga pozdravil kakor tovariša v službi velemožnega  A
tovariš Slovogoj. Samorad, Plahtalič in novi      prišlec      se seznanijo in začno pogovor, kakršen je običen  A
kakor da se ne more izdaniti. V drugo potrka      prišlec      na vrata.Zdaj pride Mirko sam odpirat.   A
duši, kako strašno novico je prinesel nočni      prišlec.      Kakor zblaznela skoči Zala naenkrat  A
Takoj, ko kdo pristopi, se prične sovraštvo.      Prišlec      zamrzi stražnika, stražnik prišleca.In obema  A
seže v roko in prav zadovoljna je s posetom.      Prišlec      se ji zdi jako ličen, prožen in galanten, posebno  A
človeka. »Nič se me ne bojte!« je naglo viknil      prišlec.     »Saj vas ne bom dolgo motil!  A
začel vedno bolj zanimati tuji, očitno bolni      prišlec.      2 »Žito sem prodajal, no, to je res spomina  A
bogato obloženi mizi. . / . / stran 84 . /      Prišlec      je pomembno namignil: »Glej, glej!  A
pred tridesetimi leti. »Povejte mi,« ga vpraša      prišlec,      »zakaj ste pravzaprav zapustili svojo domovino  A
odgovori oni mož. »In vi še živite?« vzklikne      prišlec.     »Ali vas puščica, ki jo imate zabodeno v prsih  A
sedel v naslanjaču. »Oprostite, gospod,« reče      prišlec,      »jaz sem star član kluba, a ne najdem nikogar  A
Enkrat sem poskusil, pa nočem več.« Ko      prišlec      vidi, da je miza za biljard prosta, zbere še  A
Likof je!« In      prišlec,      ki je že vedel, za kaj gre, je vzdignil kupo  A
sključenega človeka, in ko Bruno odpre okno, se      prišlec      približa soju luči in pomaha s klobukom.   B
temperaturi, 31. ženska bele rase. Navpično: 1.      prišlec      (zastarelo), 2. večanje, 3. sinjska viteška  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA