nova beseda iz Slovenije
ko dvomen. Iz te zagate me je rešil nenaden | prišlec, | kmet s Kanalskega, ki je pravkar prispel z vlakom | A |
vpričo tiskarske senzacije nihče ni opazil, | prišlec | je imel občutek, da je navzoč pri rojstvu doslej | A |
gornja ustnica. »Dober dan, France,« je čudni | prišlec | pozdravil mojega očeta. »Ali ste res vi? | A |
Sedi!« | Prišlec | si je ropotaje primaknil stol, se ozrl, kakor | A |
gospe, od katere je šepetaje zvedela, da je | prišlec | gozdni mešetar Jok Maslè. »Grdun, kajne | A |
razširijo, v obraz mu buškne temna rdečica. | Prišlec | ga še ni opazil, zakaj s sklonjeno glavo in | A |
polmrtva: ”E!!“ . / . / stran 132 . / | Prišlec | pa se je približal smrtnobledemu A ter izpregovoril | A |
nevoljen. »Ništa, kume Adlešič,« se opravičuje | prišlec, | Juranov Vid. »Ha, ponočnjak!« se razvedri kmet | A |
»Kje je Jerica?« | Prišlec | pa je s solzami v očeh gledal pred se v belo | A |
za menoj gospod!« »Kaj v breg?« je vprašal | prišlec. | Toda mož pred njim je bil že onstran brvi, in | A |
ni ptič, in tudi ne uteče, saj ni voda.« In | prišlec | res ni ne zletel, ne utekel, temveč Anže ga | A |
je stopil iz cerkve in spoznal kasnega moža. | Prišlec | mu je prožil obe roki v pozdrav in se hrupno | A |
Umazan si že, hudič pa ne, zalaški oglar.« | Prišlec | je medló pozdravil pa se ogledoval, kam bi se | A |
Kdor more, naj gre takoj,« je pravil zasopli | prišlec | in šel, ne da bi vrata zaprl za seboj. Kmetje | A |
»Jaz tudi ne!« »Na Višavo bi rad!« pravi | prišlec | znova. »Na Višavo?« začudi se Katra. | A |
straža ter napne puško. »Ferlakar!«2 odgovori | prišlec | ter dostavi smeje, ko je oni pri tem odgovoru | A |
temno obleko, nikakor ni bilo moči ugledati. | Prišlec | pa je stopal počasi in varno proti razsvetljenemu | A |
Stric, to so gospod Kvas, naš učenik.« Novi | prišlec | je bil precej prileten in suh ko sama kost. | A |
eni ostrmeli. »Ne zamerite, Jurčev oče,« reče | prišlec, | »klicali ste me sami v hišo.Pa povedite mi, | A |
mož, kateremu je klik veljal. Bil je ta novi | prišlec, | Črtek, majhen možak, droben in suh.Male, svetle | A |
preko dvorišča. »Je li moj kovčeg tu?« vpraša | prišlec. | »Da, da, vse je v redu!« | A |
»Hrast se omaja in hrib ‒ a mi,« citiral je | prišlec | malo neumestno, a sam smejoč se ponesrečenemu | A |
ustih. »Vse gre križem, vse narobe,« kričal je | prišlec, | »to bo lepa beseda jutri!« »I, kaj pa je?« zinil | A |
zdrava, domovina!« »Do jutri bode dobro,« tolaži | prišlec, | »in če boste še hripavi, izbere se lahko druga | A |
ter porine svoj stol poleg doktorjevega. Novi | prišlec | je bil morda štiri do pet let starejši od doktorja | A |
Prihod novega gosta je preprečil pogovor. | Prišlec | je sédel poleg doktorja in je bil za trenutek | A |
na Razboru. »Gospod Rogulin doma?« vpraša | prišlec. | Andrej mu pokaže pot do biblioteke. | A |
da bode kaj pri njem!« . / . / stran 130 . / | Prišlec, | do katerega je imel doktor Rakec tako malo zaupanja | A |
Svetlinovi so bili res dobri ljudje in ta novi | prišlec | jim ni bil nikakor »nepridiprav«, nego imeli | A |
sedaj korake in zažvižgal tanko med zobmi. | Prišlec | je odgovoril istotako. »Si li ti ‒ Klander? | A |
umaknil roke, ko je segel vanjo preprijazni | prišlec | in ga pozdravil kakor tovariša v službi velemožnega | A |
tovariš Slovogoj. Samorad, Plahtalič in novi | prišlec | se seznanijo in začno pogovor, kakršen je običen | A |
kakor da se ne more izdaniti. V drugo potrka | prišlec | na vrata.Zdaj pride Mirko sam odpirat. | A |
duši, kako strašno novico je prinesel nočni | prišlec. | Kakor zblaznela skoči Zala naenkrat | A |
Takoj, ko kdo pristopi, se prične sovraštvo. | Prišlec | zamrzi stražnika, stražnik prišleca.In obema | A |
seže v roko in prav zadovoljna je s posetom. | Prišlec | se ji zdi jako ličen, prožen in galanten, posebno | A |
človeka. »Nič se me ne bojte!« je naglo viknil | prišlec. | »Saj vas ne bom dolgo motil! | A |
začel vedno bolj zanimati tuji, očitno bolni | prišlec. | 2 »Žito sem prodajal, no, to je res spomina | A |
bogato obloženi mizi. . / . / stran 84 . / | Prišlec | je pomembno namignil: »Glej, glej! | A |
pred tridesetimi leti. »Povejte mi,« ga vpraša | prišlec, | »zakaj ste pravzaprav zapustili svojo domovino | A |
odgovori oni mož. »In vi še živite?« vzklikne | prišlec. | »Ali vas puščica, ki jo imate zabodeno v prsih | A |
sedel v naslanjaču. »Oprostite, gospod,« reče | prišlec, | »jaz sem star član kluba, a ne najdem nikogar | A |
Enkrat sem poskusil, pa nočem več.« Ko | prišlec | vidi, da je miza za biljard prosta, zbere še | A |
Likof je!« In | prišlec, | ki je že vedel, za kaj gre, je vzdignil kupo | A |
sključenega človeka, in ko Bruno odpre okno, se | prišlec | približa soju luči in pomaha s klobukom. | B |
temperaturi, 31. ženska bele rase. Navpično: 1. | prišlec | (zastarelo), 2. večanje, 3. sinjska viteška | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |