»Hvali, torej ‚le tiho, le tiho, ljubica, da tega ne slišijo mamica’ ‒ kajne?« smeje se Bolè ter porine svoj stol poleg doktorjevega. Novi prišlec je bil morda štiri do pet let starejši od doktorja, velik in životen, jako jovialnega obraza, in vedenje njegovo je bilo skoro premladostno glede vse njegove vnanjosti. Bolè je bil bogat posestnik iz bližnje okolice; grad Drenovo, oddaljen dobre četrt ure od Borja, bil je njegova last in tam je imel tudi veliko tovarno za parkete.