potlej (2.097)

sramežljiva: To bi že. BARON k Matičku: In	potlej?	MATIČEK Mi prosimo, cela vas prosi, vsi fantje	A
roko držala. NEŽKA Kaj menijo, kaj si je še	potlej	zmislil?‒ Ne vem, če bi jim povedala al ne	A
poslal. Ti ga obleci in lepo napravi; jaz ga bom	potlej	zaprl in za naprej podučil. Gre.	A
pridejo, moj gospod ne sme vedeti, da si v gradu.	Potlej	mu bomo rekli, da na pismo čakaš in da si préd	A
Imaš kakšno buciko al cinkepínko? NEŽKA Bom	potlej	poiskala. GOSPA Rokav se mora gor privihati	A
. / stran 43 . / DEVETI NASTOP Gospa,	potlej	baron GOSPA ključ od štibeljca ven potegne	A
GOSPA ključ od štibeljca ven potegne in	potlej	teče baronu druga vrata odpirat: Sam zlodej	A
Obljubi mi, da ne boš fantu nič storil; spústi	potlej	svojo jezo nad mano, če ti ne bom spričala	A
sicer rad najdeš. BARON se bolj smeje:	Potlej	pak ‒ tvoje zdihovanje, tvoj jok! GOSPA Ti	A
dinje vse pomečkane ‒ jaz vam povem, Matiček, da	potlej	ne boste mene krivega delali. NEŽKA tiho	A
tajiti ‒ on sam se bo naletel ‒ bo prepričan ‒	potlej	ga bom šele strahovala. Ena mi je že ratala	A
BARON ‒	Potlej	bomo videli, kje se bo ženil ‒ MATIČEK Pri	A
Gnádljivo gospo je začelo ščipati ‒ BARON Kaj je	potlej?	‒ Pojdi k Urši, naj ji kamilice skuha.	A
BARON Imaš prav; na to nisem mislil. Zakaj pak	potlej	nisi privolila, kadar je Žužek ‒ NEŽKA Kaj	A
tedaj gruntni gosposki nazaj padla in je bila	potlej	prodana Matiju Zatilniku za devetinšestdeset	A
dan naprej vzame. Otrokom se jesti dá in naj	potlej	domov gredó. ŽUŽEK glasno hlapcu: Jurij	A
ušel; jaz sama sem se prestrašila. Kar se je	potlej	zgodilo, je vse strah naredil. BARON k Tončku	A
stran 103 . / GOSPA Preobleci se hitro in	potlej	pridi! Jerca in Tonček stečeta.	A
Kmečki fantje, dva in dva po vrsti.	Potlej	Zmešnjava, Matiček, za njima Žužek.Dekliči,	A
zbodel! BARON bere cédelc narpred od znotraj,	potlej	tudi od zunaj, kjer stoji, da ima iglico nazaj	A
se že podajaš na take službe ‒ Se ujame in	potlej	bolj tiho reče.Ti vse prav narediš, Jerca;	A
MATIČEK Pod veliko ‒ JERCA Lipo.	Potlej	so še zraven postavili: »Glej, da te nobeden	A
kadar se človek po občutkih spusti, mu je bolje	potlej.	Imajo prav!	A
se mora reč preudariti in dobro pregledati,	potlej	šele obsoditi.Zadosti, da zdaj vem, kje imata	A
kadar bo zažvižgal, naglo z lučjo ven stopiti.	Potlej,	je rekel, mi bo še tri pomaranče dal.Matička	A
TONČEK Kušni me narprvič trikrat zase in	potlej	dvajsetkrat za tvojo gospo. GOSPA Ti se podstopiš	A
bom vrnila! MATIČEK Narpred me tepeš in	potlej	si še jezna name. Nežka, to je preveč!	A
MICKA Bo me, ja.	Potlej	bom tudi jaz žlahtna gospa, kakor so oní ‒ bom	A
strahu imel. Povedal sem mu, kar sem vedel,	potlej	sem pak molčal in sem mu figo v áržatu molíl	A
(Nalije.) Jaz bom prvi,	potlej	pak ti drugi za mano.Juhe!	A
Tulpenheimu): Pijmo ga še vsak en glažek in	potlej	se pak skusimo počasi ‒ eden za drugim ‒ ven	A
liter še pojdem sam, postrežnice ni doma, ampak	potlej	morate iti. KOS Kaj bomo mi potlej storili	A
ampak potlej morate iti. KOS Kaj bomo mi	potlej	storili, to je naša skrb, in še ni na dnevnem	A
privoščila to srečo; zdaj se trudite v siromaštvu,	potlej	boste pa zložno živeli. HELENA Poleg nadložnega	A
moramo držati, dokler vas še imamo, in tudi za	potlej.	Brat se pa veseli, da mu boste za birmo zlato	A
sem vam jaz prestar, potem je Helena premlada,	potlej	me ženite po nepotrebnem s svojo teto in zdaj	A
naposled res treba, da je človek okruten, ko mu je	potlej	žal; ali česar zlepa ne doseže, to je pač treba	A
misel, da bi premenil testament... Kaj bi bilo	potlej	s tvojim kraljestvom?Ne čakaj več... samo moči	A
prikaže spet ob oknu JULIJA Še tri besede;	potlej	lahko noč!Romeo, ako je ljubezen tvoja čednostna	A
RADO Tiho sedaj. Boš	potlej	klel. MENTEJ Jaz naj pa vse te slučaje preiščem	A
Kozel. RADO Tiho! Sedaj Francelj govori,	potlej	boš pa ti, če te jezik srbi. ANDREJ Tako je	A
dežele, v tuje kralje in cesarje. Čemu bi jih	potlej	ti sovražil? JANKO Ali se brigajo zame ali	A
A moram sam iti! FRIDRIH Najprej vina,	potlej	hčer. SOTEŠČAN A zame bi bilo narobe bolje	A
nagovoril. Kadar je enkrat pri tebi v Krškem,	potlej	se bode že izhajalo kako tudi iz te laži. FRIDRIH	A
ljubiti smem; ne smem ti povedati, da sem šele	potlej,	ko sem tebe, deklica, zagledal, zavedel se,	A
odobraval s prvega, hudoval bi se od kraja. Ali	potlej	bi se oče tebi vdal.Hud je, a tudi dober je	A
O, jaz imam pogum!	Potlej	pa, kako lepo bi bilo, ko bi bilo enkrat premagano	A
VERONIKA O, da, da!	Potlej	me bodeš še bolj rad imel, ko boš videl, da	A
najine ljubezni, dokler živiva, pa tudi še	potlej	ne, niti onkraj groba ne.Ti si moj!	A
‒ Pokliči mi Soteščana,	potlej	pa poglej, ali so moji ljudje postreženi.Naj	A
zmerom. To hočem od njega slišati, samo to, in	potlej	se rada kam skrijem v samoto in čakam, dokler	A
ni nad zemljo ni pod zemljo v mesto. Morda	potlej	Abdalah odneha.« Vrsta vojev tiho se prikloni	A
Vzdahne Orza. Glasno jame	potlej:	»Ni težka nì meni naloga, bogata kraljica gospa	A
Zakaj po solzni dolini lazimo? Kam pridemo	potlej,	v pekel, al′ nebesa? Čemu se med sabo tlačimo	A
. / . / stran 103 . / Puščavnik vzdihne in	potlej	molčé na mokro skalo se truden nasloni. »O,	A
sklepa in dvomi. Peroti duha si tako polomi, da	potlej	ne ve, je li miš ali tič. Najboljše je torej	A
O dedek naš, povej, povej, kako pa je biló	potlej?	Oči vanj vsi uprli so, za drugo vse umrli so	A
ima dva podbradka! Do enajstih me ljubila,	potlej	me poditi jela... Vzela mošnjo, srce, pamet da	A
pop! Biti hotel sem kedaj jezični doktor,	potlej	drugi Hipokrat, Galen, če ne še večji... Jaz bom	A
ljubezni par besed izgubil. Ni vrag, da bo	potlej	najskrivnejšo tajno tudi sklepetala sladko ljubav	A
Postaneš ti metulj? O,	potlej	bom odplul s teboj do zvezd; do raja, v azur	A
krove, goré, vodé in mirni svit jezer. In	potlej	švigajo v poljanski mir z rogaške gore, vžigajo	A
»Uživaj!...« A	potlej?	Molči, beži peklenski farizej.	A
da si še ostal pri »Ljudeviti«? O seveda,	potlej	si začel mašiti angele in pa hudiče vanj in	A
besedami sladkimi punčki se laže, da jo ljubi,	potlej	bode kot metulj na drugo cvetko splul, tako	A
naučila vseh resnic je vere prave, jo je krstil,	potlej	njiju je poročil grajski pater. Rozamunda gréde	A
Naj ljubezen iz njega pijem!	Potlej	srečen grem za tabo ... Oh, in lici sta mi	A
pijem! Naj poljubim tvoji mirni, bledi lici,	potlej	nesem svoj brezup po zemlji širni.“	A
zadnjič sonce za slovo na Alpe tam posine. In	potlej	pride temna noč in vsa lepota mine ... le svetle	A
!	Potlej	odšel je kot lep spomin ... zdaj čakam od tuge	A
nerad. V trenutku zadnjem imel največ nad,	potlej	v solzah se vdal usodi ... tako umrje zadnji v	A
nerad. V trenutku zadnjem imel največ nad,	potlej	v solzah se vdal usodi ... tako umrje zadnji v	A
dolgi post je proč, jutri bo bela nedelja,	potlej	čas pride vróč, hej, tega komaj čakam. Za Sveto	A
potem že si žita naspem, že si žita naspem,	potlej	v hoste grem, hej, tega komaj čakam. Ajda začrni	A
hej, tega komaj čakam. . / . / stran 99 . /	Potlej	leto nam zbeži, počasi, tiho se gubi, kot da	A
dolgi post je proč, jutri bo bela nedelja,	potlej	čas pride vroč, hej, tega komaj čakam. Za Sveto	A
potem že si žita naspem, že si žita naspem,	potlej	v hoste grem, hej, tega komaj čakam. Ajda začrni	A
. / vsa se nagosti, hej, tega komaj čakam.	Potlej	leto nam zbeži, počasi, tiho se gubi, kot da	A
napoj ob jedi pelina, a mila zapoje V HUJE -	POTLEJ	V MESTO OB REKI, V MOST, OB REKI V MESTO - POTLEJ	A
POTLEJ V MESTO OB REKI, V MOST, OB REKI V MESTO -	POTLEJ	V HUJE; sredi življenja nečesa stoji in nekaj	A
vender je zame! Kruha brez palice dosti dobím;	Potlej	pa čaka me ónkraj jame Večno plačilo, če voljno	A
nežno zaživeti v tej surovosti današnjih dni.	Potlej	pa me zbudi, zbudi me, da veš, in rokó mi drobno	A
nasiti nas s potico in napôji nas z medico;	potlej	spremi nas do vrat, vsakemu podari zl_t. Polž	A
Šla je, šla je do vodice, si umila je nožice,	potlej	v travo je skočila, sitno muho prepodila, sitno	A
odpre oči, v vrtič odhiti nežne rožice zalivat,	potlej	kuhat, prat in šivat. Zdajci se kokot zbudi	A
si v naročju stala vsa ponosna kot kraljica	potlej	s srpom spet med žito segla, mati moja, delavna	A
radost bi pila, k sebi v višave ga sinje vabila,	potlej	presrečna, oh, bila bi jaz. Dečva ′z Rožeka	A
b′la.« Ljub′ca, poglej me prav, da t′ ne bo	potlej	žal, da t′ ne potečejo drobne solze. »Če mi	A
mogla živet′. Če tebe, moj ljubi, zgubim, kaj	potlej	naj sama storim?« Ko ptičica na tuje gre Ko	A
vem? Tak povej, zakaj prelomiš mi prisego,	potlej	grem! Oh, kako sem se jaz spekel, oh, zakaj	A
ljubiš mene ti samo. Če ljubiš mene ti samo,	potlej	pa meni lahko bo. Odkar odšel sem pod goro,	A
tako, bratec moj, s sladkim vincem me napoj′,	potlej	ostaneš prijateljček moj! Slišala sem ptičko	A
koj zabubiš v čakanje da te ugriznem za uho	Potlej	tkeva svilnato mračje Daj da zadenem ob tvojo	A
Med prsti sem ti polzela da si jih ohladil	Potlej	si preprosto obrisal roke Razčetverim se v	A
Nekaj sledu je za mano kak čas.	Potlej	izginem. V dim cigarete.	A
Prisluhniva temu, kar srce pravi, če hočeš, naj	potlej	bo po starem spet. Vsi dnevi in noči v celem	A
POTRPEŽLJIVOST Če je potrebno to, kar zdaj je, da	potlej	lepše bo, naj bo. Če je bilo zaman, kar je že	A
Zakopal bom tvoj cvetni križ v globel. In	potlej	z najinimi vintgarjani zaorjem skoz zaroke in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani