potlej (601-700)

in si z obema rokama za dolgo nastavil vrč;	potlej	je zadovoljno cmoknil: »Ha, tale ploha se mi	A
ni precej mogel reči. »Katarina, ljuba!« je	potlej	duškal in jo božal po uveli roki. »Prosila bi	A
patra Lavrencija bi stopil,« je gospod Ambrož	potlej	svetoval.»Umen gospod je, morda bi ji še kaj	A
ali me bo pa kje prestregel ‒ vsi Kopiči me	potlej	ne otmó!« XXI.	A
ga drži na dvoje. Pot na njive in z njiv bo	potlej	lažja.Ondodle je svet nižji, zamaka ga rado	A
poboža ljubega otroka ... »O, kaj pa vi?« se je	potlej	doma začudil gospodu Ambrožu.»Ali ste prišli	A
ne zmorejo sami ... . / . / stran 132 . / «	Potlej	je oči obrnila v Trlepa, kakor dih sapice na	A
Trlepu. Trlep jih je poslušal in gledal v tla.	Potlej	si je brž osedlal konja in se zapodil v Stično	A
»Pojdi, če se ne bojiš tudi Primoža,« je	potlej	ukazal valptu, »izpustil ga in precej preseli	A
drugi dom prenesla svetost domačega ognjišča.	Potlej	se je obrnila in šla za možem. Otroci so večali	A
XXVI. Valpet je	potlej	povedal graščaku, kako je uredil obe domačiji	A
bi ga utegnil opat, pravico ima. Šumbrega bi	potlej	bilo konec.Vse bi se ga ogibalo, vse zaničevalo	A
stricu spovedal. Stric ga je gledal dolgo, tiho,	potlej	je rekel: »Siromak, previsoko si segel!« »Kaj	A
nit prede vsako stvar in ki ji časa ni mar.	Potlej	sta se spustila v Mišji dol.Vasica, skrita v	A
zver!« se je gospod Ambrož nasmehnil Kopiču. »	Potlej	bom govoril z njo.« »Saj nisva od gosposke,	A
smehljala. »Dosti je, Kopič, dosti!« mu je	potlej	branila. »S čim pa naj ti še kaj ustrežem?«	A
Kostanjevico, pa nočejo.« Malo je pomolčal,	potlej	je nadaljeval: »Zamerili smo se jim, kakor ste	A
v božjem varstvu tu.« . / . / stran 184 . /	Potlej	se je pripravil za pot v Kostanjevico.A preden	A
prišel do vas?« Opat se je nekoliko zmedel,	potlej	pa je rekel: »Vsem boš prišel v jezike, če boš	A
verovati. »Patri učitelji se preveč bojijo in	potlej	malomarno učijo, češ saj ne vem, ali bom jutri	A
tudi molčeči in zmerom zamišljeni pater Tadej,	potlej	vsi tovorniki in odzad spet suličarji. Učenci	A
opoldne v Ljubljani.« »Če nas ujame dež, se bo	potlej	vse popoldne ubilo s snaženjem konj in opreme	A
ker ga je v Betlehemu prva pozdravila in ga	potlej	v mrzli staji grela s svojo sapo.« »Vse je bilo	A
precej vrnemo v Stično? . / . / stran 192 . /	Potlej	se ti bo samo še sanjalo neumno o Ljubljančankah	A
mu je napolnila torbo in kako pobožno ga je	potlej	pokrižala ...Na čelu in na ustnicah še čuti toplino	A
pokimali. . / . / stran 199 . / »Zavedel sem se	potlej	na ležišču v gospodarjevi hiši. Ležal sem v	A
dobro si jih pretental.« Z velikim ovinkom je	potlej	po dnevi in po noči bežal proti domu.Več dni	A
so spravili najprej stare ljudi in otroke in	potlej	s tovornimi konji tja znosili še živež, orodje	A
Adela je tam in grof Pankracij; do Šumbrega	potlej	tudi ni več daleč.« »Žužemperk kljub vsemu	A
zamislila. »Kaj naj povem Šumbrežanu?« je grof	potlej	vprašal. »Da bodi, kakor ste rekli.	A
sami, sosedom graščakom bom razglasil že sam.«	Potlej	sta govorila o Turkih. »Pridite v Žužemperk	A
roso, da je do leta oči ne bi bolele, in je	potlej	odprla okna in vrata, da bi Sveti Duh prišel	A
je zardela. Damijan je malo pomolčal in ji	potlej	povedal, kaj ga je Kopič prosil. Liza je molčala	A
samoglavega Trlepa in zoper vsevedeče menihe,	potlej	je pa vendar poiskala lončke s sesirjeno krvjo	A
vsaj odrezal nos in ušesa ‒ pa naj se Trlep	potlej	obesi ali pa ne!« »Ne klopoči takih!	A
Če ne bi bila baba, bi rekel: Pretepimo mrho,	potlej	šele ji ustrezimo z dedcem!« Trlep je rekel	A
so s preostalimi tlačani opravili procesijo,	potlej	so bližnji in daljni postali pred samostanom	A
in doma. Ob vse je: kar je pustil Turek, ti	potlej	vzame grad.« »Oi prekleta gospoda!	A
straža vidi sumljive stvari. Tlačani so onemeli,	potlej	pa zavpili kar v en glas: »Jezus, Marija ‒ Turki	A
Po kaj bi v tako daljo hodila za Turkom?« je	potlej	rekel prazno.»Saj ga imaš tu.«	A
trdo. »Stične ni več,« je trudno povedal in	potlej	pravil, kaj so videli in slišali. »O žalostna	A
Kadar ti je hudo, moli, odleglo ti bo.	Potlej	se napij po pameti, zdrav boš in vesel!« Dolgo	A
je popravljal. »Rašč si, kar rasti še malo,	potlej	ne bi utegnil več.« »Kaj nisem dorasel?« se	A
taka žalitev bi nas hudo bolela,« je Trlep	potlej	vzdihnil.»Naša domačija je bila na glasu po	A
»Kaj pa pater opat v Stični?« se je Trlep	potlej	delal. »Meniš, da bi dovolil to čudno ženitev	A
Ha, ko bi se že res udarili z gospodo!	Potlej	se tudi pater opat ne bi več rebril, kadar se	A
»Saj se oče tudi niso, pa se jim je utepalo	potlej.	Graščakov birič je bil vsak dan nad njimi, tudi	A
a postreči vama morem samo z mlekom. Pijta,	potlej	govorita!« Tujca sta precej sprevidela, kako	A
nista hotela povedati več. Trlep je razumel in	potlej	mignil Janezu, naj se umakne. Janez je šel,	A
Prav dolgo.	Potlej	je Trlep dal poklicati več sosedov in jim zunaj	A
ne zmaguje!« se je mlajši Hrvat prekrižal,	potlej	pa s pestjo udaril ob mizo.»Če ne veruješ, se	A
Marinke,« je zmajeval z glavo. Hrvatoma je	potlej	dejal: »Vidita, kako je prav, da se nista razkazovala	A
počilo!« je fant vzdihoval. »Presukalo bi se	potlej	marsikaj ‒ Ančka mi nemara ne bi bila več tako	A
trenutek ustav . / . / stran 26 . / ljala in	potlej	sukljala v odročno, med visokim in pokončnim	A
jima je deseti brat ometal laž. »V jamo sem	potlej	prišel drugod,« je dejal Repniku.»Tudi druge	A
ki so prišli k njim. »Ljudje božji,« začne	potlej,	»čas, glejte, je tak, da se moramo skrivati	A
če gospodo res odpravite, preženete, kaj pa	potlej?	« »Sami svoji bomo, kaj ne razumeš?«	A
iz ust so ji hropele sprva tihe, nerazločne,	potlej	pa glasne, zategovane besede. Možje so otrpnili	A
pripeha do velikih denarjev in vse življenje je	potlej	zatorej, da mu ni treba klepati tlačanskega	A
Pobesil je oči in ni precej odgovoril.	Potlej	je jokavo rekel: »Po svetu si pojdem sreče iskat	A
povedal, da se ji . / . / stran 63 . / ne dá.	Potlej	se je omožila, a Gorenjka še ni pustila na miru	A
Gorenjko. »Nič hudega mu nisem želel nikoli; še	potlej	ne, ko sem opazil, kako predrzno se vede do	A
Škoda, ni slab človek, pa se zavrže s takole ‒!«	Potlej	se je domislil: »Kaj neki bi dejal deseti brat	A
nekem opravku moram. Čez kako uro se vrnem,	potlej	pojdemo proti Žužemperku.« In je šel naravnost	A
stran 70 . / Premolknili so, hrupno pili in	potlej	preskočili v druge misli. »E, dosti se je sprevrglo	A
služabnik prinesel kruha in vina. »Jej, primoči,	potlej	govori!« je gospod velel popotnemu gostu. Ta	A
prav,« je Semenič ganjen kimal, »spremi jo tja,	potlej	pa jo privedi semkaj, da pri meni učaka konec	A
tlačanili.« Štepič molči, gleda v tla in rdi,	potlej	mu seže v roko in reče: »Ne zameri, Trlep, žaliti	A
hrbtu še zmerom trdovratno molčečega tlačana,	potlej	pa velela prav močnemu služabniku, naj ga premaha	A
objestno storila tujemu tlačanu, jo je sprva potrl,	potlej	pa razkačil, da je še bolj nerodno silila v	A
hudoverniki slepijo in podijo iz njenega srca. A	potlej	pojde v Žužemperk in trdo prisuče samolastnega	A
Siromaki so, pomagajmo jim, še bolj bodo naši	potlej.	« »Kdo ve?	A
vrst jih je, in zmerom si izmišljajo novih!« »	Potlej	naj se pa še kdo čudi, če se ubogi tlačani pripravljajo	A
se je močno sprevrgel. Pogovor s Trlepom in	potlej	še z opatom ga je presukal. »Če Janeza osvobodijo	A
ni več poznala prekopana prst. Vse vkup je	potlej	trdno zagovoril. »V imenu pri Klemenu, pri ščinkovcu	A
se hudič v kozji podobi druži z veščo in ker	potlej	vsaka smrdi po hudičevem kozlu.« »Jejhata, jejhata	A
potrdila geslo. »No, le za menoj!« je tujec	potlej	mrko rekel in se obrnil v goščo. Janez se čudi	A
Klepec branil. »Za silo sem se že odteščal,	potlej	se bo pa že še videlo.« »Samo, da ne hlastneš	A
čeprav ti srboritec nemara še hvaležen ne bo.	Potlej	jo uleknemo, odkoder smo prišli.« »A kaj bo	A
jim vsi Uskoki ne pridejo do kože.« »I, zakaj	potlej	vse to?« ni Janez razumel. »Z bratom sem hotel	A
vstal, se mižé sedemkrat zasukal okoli sebe in	potlej	počasi šel proti kozelcu, ki je stal ob koncu	A
stran 156 . / »Kako naj te poplačam?« je Štepič	potlej	vprašal umnega desetega brata. »Zaklad so v	A
Gregor, napol gospod ali kdo. Med mrtvimi so	potlej	res našli takega, ki bi utegnil biti gospod	A
Ali veš, da so Uskoki napali Žužemperk?« je	potlej	hotel novico povedati desetemu bratu. »Vem,	A
da so tlačani pregnali razbojnike?« je opat	potlej	vprašal. »Valpet je ukazal, pa so pritekli,	A
iz sanj ne bi zbežala. »Kaj si res ti?« se je	potlej	sladko nasmehnila.»O, zdaj pa vem, da bom kmalu	A
zrušiti, in milo gledal sina. »Otrok moj,« je	potlej	zaihtel naglas in ga nenadno objel.»Obvaroval	A
ga je nemirno poslušal in zmajeval z glavo.	Potlej	ga je skušal preveriti, da se moti, a grof mu	A
pobrala ženo in otroke; božja volja, da sem se	potlej	zapil in zadal v suličarsko službo ‒.« »Že prav	A
ko je ajda pozebla, da je še za seme ni bilo	potlej.	‒ I, Urh, prvi, ne zameri, saj res ne bom pravil	A
kvatrno sredo res ne bi šel na lov, pa je!« je	potlej	rekel ta ali oni. Urh je molčal, spomin mu je	A
« Miklav je molčal, kakor da je preslišal;	potlej	je naročil: »Očetu povej vse, kar si slišal	A
Božjepotniki so hrupno pritiskali in kupovali, se	potlej	oblizovali in v slast nacejali s kislim vinom	A
posluša pridige kostanjeviških belih menihov,	potlej	hodi, ves poln meniških pridig, po božjih potih	A
pojdemo Posavci najprej nad domače gradove in	potlej	pridemo pomagat še vam, če bo treba.« »O, treba	A
govorile Miklavove oči, pa tudi mož sam ga je	potlej	pohvalil: »Res si Trlepov ves, kolikor te je	A
Pridi jutri. Zdaj brž sedi in večerjaj z menoj,	potlej	pa le urno domov, težko te že čakajo vsi.«	A
klical k skupni molitvi. »Le postrezite si,	potlej	se pa kaj pomenimo,« jim je pokimal in odhitel	A
skali, včasih tudi oslepi.« Malo je pomolčal in	potlej	zamolklo rekel: »To pomnite in povejte še drugim	A
res opravimo tiho in brez šumnega pirovanja.«	Potlej	so šli. In težko je bilo reči, kdo je bil bolj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani