potlej (201-300)

pozdrav. Govori s tem smetanastim obrazom,	potlej	se nasmehne, pogleda proti meni in nekaj reče	A
sopenje množi v takšno glasno žlobudrasto zmes in	potlej	sliši velike udarce srca, ki odmevajo na vseh	A
zgruči nazaj in vase z žoltim konjakom v rokah,	potlej	pa zlije pekočo, po trohnobi dišečo tekočino	A
vsak na eno stran, kakor snopa s polnega voza.	Potlej	sta pa segla po meni; vidiš, zavoljo take neumnosti	A
Več jih je šlo, to vem. Gospod župnik so šli;	potlej	njih sestra, tista, ki jim kuha.Vsejects/oil	A
bom za hudo silo; kadar bo pa trdo za denar,	potlej	te pa izmenjam. ‒ No, Miha, kaj pa ti?	A
molimo!« pravi Premec in naredi velik križ.	Potlej	pa sedejo k preprostemu kosilu. »Samo premalo	A
biti človek in vero mora imeti,« pravi Miha, »	potlej	pa marsikaj vidi.« »Fant,« ga posvari Šimen	A
nemara si še sam enega oskrbim.« »Le poslušaj,	potlej	se pa smej!Ni še dolgo tega; onega leta je bilo	A
smuče krog njega, črn maček; jaz sem ga šel	potlej	gledat.Maček se smuče in voha po klopi okoli	A
Malo moraš počakati, da te ljudje pozabijo,	potlej	si pa dober; nobena živa duša ne bo več po tebi	A
‒ »Veste,« nadaljuje Juri, »	potlej	ne bom tako potreben, in vam je pač vseeno,	A
kopati, sem pa videl, da je boljši že pobran.	Potlej	naj pa nese denarce kmetija!Koliko sem zložil	A
»Ej, zlodeja, Juri! Kaj pa meni	potlej	pomaga vsa ta kupčija!Jurček, kar pustiva neumne	A
Poldrugi goldinar, polovico izkupička, boš dal	potlej	meni, drugo polovico ti pa jaz posodim tja do	A
»Hentaj, pri Dolini?	Potlej	imava pa eno faro sv. Jurija. Jaz sem pa s Strme	A
dolgo.« »Vidiš! nekaj opravka imam jaz še,	potlej	pa tudi odrinem, in lahko gremo vkup proti domu	A
dedec, mislil si je menda, bolje nekaj kot nič.	Potlej	je pa spet začel.Vpil je in klel tja v en dan	A
Ali je to lepo?	Potlej	te pa še dolži, da si mu denar ukradel, in tatu	A
pol voza njegovega. . / . / stran 75 . /	Potlej	ga pa dobimo.Juri, če me imaš kaj rad, Jurček	A
naenkrat vse zeleno, poln travnik, Bog nas varuj!	Potlej	je pa znal moliti, potlej!« »To naj bo, kakor	A
travnik, Bog nas varuj! Potlej je pa znal moliti,	potlej!	« »To naj bo, kakor hoče!« reče moško Rožanec	A
kdo hoče; samo videl ga nisem.« »Kaj se pa	potlej	bojite?Pojdiva, jaz vam pomagam!	A
pomagal in da bi jaz ne bil nič zavezan!« »	Potlej	bi ti bil pa res nevaren, potlej,« pravi Premec	A
zavezan!« »Potlej bi ti bil pa res nevaren,	potlej,	« pravi Premec. »Toda zdaj je, kar je.«	A
bilo najbolje, da pridete enkrat vi vsi gori,	potlej	pa mi doli.« »Kaj pa, kaj pa!« se smeje mati	A
enkrat ti jo izpeljem, da bo pri nas nekaj časa;	potlej	jo boš pa rad prišel iskat in bolj jo boš imel	A
pravi kuharica med mašo, »tukaj imaš kosilo,	potlej	ne bo časa!«To je že prav, pravim jaz in sedem	A
psa tako lepo uči,« pravi Matija, »kaj bi bilo	potlej?	« »Hentaj, potlej bi bila huda ura.	A
pravi Matija, »kaj bi bilo potlej?« »Hentaj,	potlej	bi bila huda ura.Zakaj gospod so bili dobri	A
govori. Trikrat na dan reče »o ne« in »kaj pa«,	potlej	je pa v kraju.« »Juri je pridnejši z rokami	A
se mu zmeraj smeješ in režiš,« pravi mati; »	potlej	pa misli, da ti ugaja.« »Oh, mati, kaj pa hočem	A
dal miru, dokler ni bilo delo izgotovljeno.	Potlej	si je pa mel Matija roke.»No,« Šimen je dejal	A
»Ho, ho,« se smeje ona, »to le tako praviš.	Potlej	bi pa letela kakor lastovica.Dobro, da se ni	A
kako prijetna bo lopica, kadar se zaraste!	Potlej	jo moraš priti pogledat; in Rozalka tudi.Kako	A
užival sreče, vsaj dokler je dopuščeno? ‒ In	potlej	naj pride, kar hoče!‒ A deklico bi tudi zakopal	A
Dekle, nesi fanta domov, če ne ti ga vzameva.’	Potlej	smo pa skočili vkup.Dva sta bila proti enemu	A
To me zavira. Seveda, ubij zlodeja,	potlej	imaš pa sitnosti!« Popoldne pa so šli, to je	A
Malo mora človek piti, da je bolj hud.	Potlej	bova pa videla, če se naju bo kdo lotil.Prav	A
je pa dejal, pa ne vem. Tako čudno se mi je	potlej	sanjalo,« pravi Štefan in drgne glavo, »prav	A
Štefan, uživaj še nekaj časa fantovski stan!	Potlej	ti bo še hodilo na misel, ko pridejo skrbi in	A
da bo kmalu poroka, pa boste videli, kako bom	potlej	zdrav!«Tako je govoril venomer Štefan, kadar	A
čakava tri leta ali tudi pet let; kaj pa to?	Potlej	me pa popelješ pred oltar.« »Ali s kakšnim imenom	A
pripeti! Tolažila jo je nekaj časa ta misel,	potlej	jo je pa zopet zavrgla. Odkar je umrl Matija	A
odmerjenega časa živel vesel in zdrav kakor nas kdo?	Potlej	naj ga pa pobere smrt v božjem imenu.Ej, mati	A
je začel naletavati, od kraja debel in redek,	potlej	pa droben in gost; šel je čez dan in ponoči	A
noč! Tukajle boš umrl, sem mislil, in kdo bo	potlej	zvonil pri Sv. Florijanu?Drugim si krste delal	A
ščet. Meta, molek v roke pa moliva, sem dejal,	potlej	pa hruševca na mizo; danes sem ga zaslužil!	A
vendar lepo, fanta toliko časa za nos voditi,	potlej	se pa obesiti na prvega, ki pride Bog ve odkod	A
gozdu. Le do konca hleva ga je podil Sultan,	potlej	pa se je vrnil Juriju pomagat.Ta pa je tiščal	A
odločno, »jaz pojdem, pa puško vzamem s seboj;	potlej	naj se me pa loti, komur se zdi.Dvajset goldinarjev	A
je treba dobro meriti; če pa strel ne zadene,	potlej	pa puško za tanki konec prijeti in udariti ali	A
Le vzdrži se ga, Štefan,« je dejala Rozalka, »	potlej	ga boš pa toliko več.« »Vsak dan po dve pipici	A
fantu upade srce; pomakne se nazaj za mater,	potlej	pa steče na vso moč in Sultan za njim, ki je	A
more umreti. »Ali naj ti pomagam?« sem dejal;	potlej	mi je začel praviti, kako se kesa, da je tebe	A
Tone; zakaj nepotrebnega pota ni hotel delati.	Potlej	je hacal ob Tonetovi strani navzdol na svojih	A
»Bom pa zato toliko prej zunaj. Ali se bomo	potlej	še kaj videli?« »Jaz pojdem z očetom in s Tonetom	A
Gašper, in počakaj, da bomo še enkrat streljali;	potlej	streljaj, kamor češ.’Ali ni bilo res tako?«	A
zapisali.’ Tristo hudirjev, kakšnega vraga smo	potlej	imeli!Ti bi bil kmalu šaržo izgubil.«	A
tako priden, da je dobil res še enega bratca in	potlej	še dve sestrici.Botra sta bila vedno Tone in	A
si, Gašper. Grje ravnaš z ženo kakor s psom;	potlej	greš pa v cerkev.Če si župnika premotil, ali	A
»A tebe nisem nikoli mislil.« »In	potlej	so tudi tebe obdolžili,« je zdihnil Gašper,	A
»Varna pot je najboljša.	Potlej	si brez skrbi in za tvojo dušo naj se hudič	A
mislim, da bo Gašper umrl,« je menil Bric. »	Potlej	je Jerica rešena in bo na novo oživela.« »Jaz	A
svojima otrokoma! Najprej zdravje, Jerica,	potlej	bomo pa dalje govorili.« Zvedavo ga je gledala	A
To bi bilo neumno,« je dejal modri Janezek. »	Potlej	nastavljaj ti, kjer hočeš, ne boš nikjer nič	A
odvrže listje kakor mi obleko, kadar ležemo,	potlej	pa zaspi in sneg ga prekrije z belo odejo; razodet	A
pa zmeraj še preslepari ali mene ali ženo.	Potlej	pa išči, kjer nič ni!In zdaj, ko je prišel po	A
bo kakor doma, in ti si tudi njegov boter.« »	Potlej	gre za par let v Ljubljano, in ko se vrne, se	A
že prekril streho, potem si je popravil hišo,	potlej	prikupil kravo, in zdaj slišim, da kupuje od	A
pričakujejo po moji smrti nič; tem bolj bodo	potlej	veseli, ko dobi vsak svojih deset goldinarjev	A
Poslušaj me najprej ti do konca,« je dejal Bric; »	potlej	bom pa jaz tebe, če boš vedel kaj povedati.	A
hvalili; ampak grdih jezikov se dobi povsod;	potlej	pa se prislinijo še raznašavci in podpihovavci	A
kitice Pobratimije, potem Lepo našo domovino,	potlej	Slovensko dekle, Pridi, Gorenjc in Naprej zastava	A
»Tinta na zadnji strani naj se še posuši;	potlej	nesem v tiskarno.« »Ali hvališ ali grajaš?«	A
zgledov sama hinavščina.« »Čemu sem pa jaz	potlej	nadzornik?« se je potrkal Hostnik na prsi.	A
Ali ni pregnal brat tebe in mene?	Potlej	je mislil, da ostane sam vekomaj v koči. Pregnala	A
grošev obdrži, da ne bo sramote, če te kdo oropa;	potlej	se pa napij!Kdor se te loti, bo klel.	A
Žvarovljah nič; pred njeno smrtjo nihče nič,	potlej	pa vse Cila, vse Cila. Ko je šel drugega dne	A
hliniti, dokler ne dosežejo svojega namena.	Potlej	se pa pokaže, kakšne so v resnici in kako znajo	A
je morala prej zatajevati takšna ženska, se	potlej	znaša.Ali bi ti rad gledal, kako bi ona, ki	A
prodam tudi vse, in če bi imela dvakrat toliko.	Potlej	rediva dve kravici, in mleko gre sproti v denar	A
»malo tednov še in poroko bomo praznovali.	Potlej	pa boste kakor beatus ille s svojo ženko živeli	A
Nekaj dni smo se trdo držali.	Potlej	smo pa začeli mero večati in pravila spreminjati	A
pametno, »poslušajmo, kako pismo dalje govori in	potlej	premislimo, kaj se dá storiti.« V pisanju pa	A
garjavo ovco iz svetega kraja. Potikal se je	potlej	ta vinski meh okrog brez dela, dokler ni našel	A
sovražnikov in napastnikov. . / . / stran 57 . /	Potlej	pa rasti in se veseli življenja, kdor more!	A
kdor se z njimi zavrti roža biti si želi mnogi	potlej	jokajo mnogi potlej stokajo vendar tu rešitve	A
roža biti si želi mnogi potlej jokajo mnogi	potlej	stokajo vendar tu rešitve ni roža je le kdor	A
A tistih se bova že znebila.	Potlej	pa, ni vrag, da se tem ne bi mastno zaslužila	A
Klantoš! Prišleku niti dobro v oči ne pogledaš,	potlej	pa mi praviš, da si ga nagnal, ker si mu že	A
prišla z kdo ve kakimi skritimi nameni. Pa še	potlej,	ko so jima le dovolili, da sta sedla, jima niso	A
šele takrat se mu povsem razpro oči. Šele	potlej	je res na dolgo potegnil z lokom in še zapel	A
obrazu, se je kislo nasmehnil. Čeprav je Zobar	potlej	klica na urgenco, ali so morda potrebne zveze	A
steza prevalila v nekaj metrov strmine in se	potlej	spet, tekoč ob njivici, že spodaj v višini ceste	A
umikal, brez besede se je ukradel skozi lopo, in	potlej	skokoma nazaj v cerkev klečat in vstajat, sedet	A
užil, bi padel v pijanosti podobno stanje in	potlej	v globok smrtni spanec.Kmalu je spoznal pasji	A
v nesrečo. Neprestano da jih sami blatijo in	potlej	očejajo, jih perejo in drgajo, vetrijo z ometihi	A
podatke o deklici, slikal jo je na razdaljo,	potlej	pobliže, od te in od druge strani, pustil na	A
v vsaki mlaki se zrcali nekaj njene reke.	Potlej	zaviješ stran od ceste, v breg se zaženeš, proti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani