potlej (901-1.000)

ženitovariti. Jaz bi ti ne rekel nič; pred ali	potlej	se moraš.Pa dobro me poslušaj: tukaj, kjer si	A
Najprvo sem si zaradi njega sovražnike naredil in	potlej	še njega samega.Drugih se nisem bal, njega pak	A
bolezen se me je bila polotila. Kakor mi je	potlej	dekle pravila, bledel sem v svoji bolezni vedno	A
« pravi moj coprnik, »dajte denar naprej in	potlej	lahko zaspiva pri ognju.« Jaz mu res	A
upal. Kakor vsi ljudje, tako sem tudi jaz šele	potlej,	ko je bilo prepozno, spoznal, kako neumen sem	A
Saj tudi konju, ki noče piti, požvižgaš, pa	potlej	poln škaf izprazni.«In že je poskušal zvonce	A
Zakaj bi ne prikupil še nekaj piščali, da bodo	potlej	vsi glasovi v tropu.Saj sama dobro slišita,	A
Pokazal je Marka in Ančko. »	Potlej	boš pa videl hudiča!« Vsi so se bali, da se	A
Kaj to govoriš! Kaj bi bilo	potlej	s teboj!Nikoli več ne bi bil zdrav.«	A
mi ne uide. Kadar bom svojo dolžnost zvršil,	potlej	se bom vrnil k vam in videli boste, kako bom	A
nevestinih. »No, dve leti bo kmalu preteklo in	potlej	bosta združena za zmerom; saj tudi popred nisi	A
»Martina še ni. Morda ga ne bo in	potlej	ne vemo, ali bo kaj ali ne,« pravi eden možakov	A
pomečemo jih na tla. Hlapca malo obstrelite,	potlej	naj pa uide, če hoče. Njega nam ni treba, da	A
če jih le več ne bo ko nas,« pravi Kosoman. »	Potlej	pa pobijemo, kar se dá,« pristavi drugi. »Njega	A
Plačal bo nam dobro. Kaj bo	potlej	ž njim počel, to nam nič mar.Kadar to opravimo	A
Koj jutri zjutraj mora plemenitaš umreti in	potlej	se umaknemo.Zvedel sem, da so že pred dvema	A
da bi menjala in bi jaz tvoj prstan imel.« »	Potlej	bi bila pa kakor mož in žena,« smeje se dekle	A
dekle in kupi blago, ki je bilo Štefanu pogodu.	Potlej	mu reče: »Zdaj bi pa rada očeta poiskala	A
denar, ki pravijo, da ni ves po Pravici dobljen;	potlej	bi ne bilo božjega imena pri hiši,« šteje mati	A
A jutri zjutraj jo hočem imeti predse.	Potlej	že naredimo, da bo vsej tej stvari hitro konec	A
Deklina, ko bi to tvoj oče slišal ali mislil,	potlej	bi drugače govoril s teboj. Pregrešnega!	A
Pregrešnega!	Potlej	pa pojdi, kakor je svet dolg in širok, očeta	A
razdražen. »Dekle naj malo pozabi, kar je bilo,	potlej...	« »To že pozabi.	A
molče sluša ter se opravi vse po njenem nasvetu.	Potlej	gre ž njo vred po stopnicah dol in v hišo.	A
manj govori. Kadar ji začno zobje izpadati,	potlej	bo klepetala ponoči in podnevi kakor vse ve	A
večjega polotil, vselej si mi spočetka branila;	potlej,	ko si videla, da se je dobro izšlo. potlej si	A
potlej, ko si videla, da se je dobro izšlo.	potlej	si molčala.Bog je že vedel, zakaj ni babam hlač	A
Pa bi šel zdaj ponjo? A	potlej,	kaj še potlej?« »Ti si oče...«	A
Pa bi šel zdaj ponjo? A potlej, kaj še	potlej?	« »Ti si oče...«	A
obstala. Nekaj časa ni nobeden pregovoril,	potlej	reče Smrekar: »Mladenič, ako te im4	A
dostavila: »Štefan, moli še ti, da bi ne umrla,	potlej	bo vse, kar bo Bog hotel!« Ona odideta	A
uka, zlasti do latinskih šol. Stopil sem leto	potlej	v »parvo«, kakor smo imenovali tačas prvo latinsko	A
lahko, s coklami ropočejo in rajajo do mraka;	potlej	pa se razidejo po krč mah.Tam se napasejo, si	A
prvi in postal tako gospodar. Ravnal sem se	potlej	po slovenskih pastirčkih, ki nobenega k ognju	A
je slabo za Mico; saj veš, da bodo ljudje še	potlej,	ko bo drugam omožena, kazali s prstom za njo	A
vaščan, »če mi pa ne poveš, kar te vprašam,	potlej	te ukrivim ko klobaso in zalučim po dolini,	A
slišala.« Starec resnobno premišljuje trenutek,	potlej	pak urno natakne velike čevlje namesto coklastih	A
dobro, v svoji hiši ne dam nikogar ubijati.	Potlej	ne pride živa duša k meni; ne in zopet ne, streljali	A
radi kaj plačali, da bi ga izpustili in da bi	potlej	doma ostal,« reče Reza in znova se ji uderó	A
znova se ji uderó solze. »Kaj meniš, da bode	potlej	zopet dober in pošten?« »Gotovo, gospod fajmošter	A
poskuša, kako bi si sam pomagal in ušel. Zakaj	potlej	so vse prošnje bob v steno.‒ Zdaj pa še kaj	A
Peč otožno. »Le dobro me pomnite in pojdite	potlej	svojo pot,« reče Reza; »ko bi bil kdo lep ko	A
uskočili, ko je Peča zmanjkalo. Kako bi človek	potlej	koga drugega sodil!« »Jaz pa še nekaj vem,«	A
stopil z voza, onega moža smo v hišo nesli,	potlej	so pa brž mene po vas poslali z vozom, še izpregli	A
v izbo. Francè seže najprvo sestri v roko,	potlej	njenemu možu in skesan prosi odpuščanja.Prejme	A
izprva tiho, a potem glasno, skoraj kriče, in	potlej	je planil kvišku ter kakor besen divjal po sobi	A
pogine ali če se katera telica detelje obje in jo	potlej	napenja, pa ti vražja gospoda ugane, da je to	A
pasejo, kako so lepe bele in rdeče kakor jabolka.	Potlej	pa naše babe poglej, kakove kavke so, kadar	A
ogorel rjavec. Kadar si enkrat bled in zelen,	potlej	te že smrt tiplje in pojdi h konjederki po rože	A
mi bode sama odprla, kakova pesem nanj ‒ nanj	potlej	bode ‒ če ne, pa ne!« Ali kakor da bi se bala	A
Abadon jim vrže dolg motvoz, tega somi primejo in	potlej	vlečejo ladjico gladko in hitro po Savi navzgor	A
Jaz sem, Veselin!«	Potlej	je bilo pa takoj vse drugače in Samorad je v	A
ne hudo. Posadili so ga zopet v kočijo in ga	potlej	prenesli iz kočije v naslanjač k obedni mizi	A
znanemu gospodu; toda žalostno cvili in išče	potlej	sledu, ko se dá Samorad neviden in netehten	A
obožavane lepote. O takih prilikah modrujemo	potlej	izkušeni starci, da je prave vrednosti edinole	A
mu je bila prej pripravila nevesta sama, in	potlej,	ko mu vest le ne da miru, skrinjico skrbno odklene	A
Zrakoplov se dvigne in sonce je visoko na obzorju;	potlej	se zrakoplov spusti nizdol in opazovalca sta	A
slave. Napoleon je bil pahnjen z višave in je	potlej	premišljal svojo izgubljeno slavo na samotnem	A
Dovolite, da si nekoliko odpočijem.	Potlej	pa, prosim, pokažite še tisto večno mesto, kamor	A
nasilstva mogočnih, nenasitnih plemenitašev;	potlej	je modro in pravično vladal in skušal obnoviti	A
trenutek prej. . / . / stran 44 . / Ko se	potlej	zemeljska os premakne drugam in vzkali novo	A
beseda. Ugoden čas za to pogodbo že izbereva	potlej.	‒ Sedaj pa ostaviva Italijo in ne opazujva samo	A
Sosed ni držal jezika za zobmi. Zato sem bil	potlej	jaz grozovito tepen; ušel sem zdoma in sosed	A
moral natanko načrtati svet in ležo tiste jame.	Potlej	so knezovi sužnji prinesli in tam zakopali železni	A
Naročil mi je, naj ostanem v taboru in naj	potlej	v mirnem času izkopljem zaklad ter ga prepeljem	A
boju za svobodo. Angleži so ga ujeli živega in	potlej	usmrtili, kakor jim je bila tedaj navada.Ujetnike	A
jih našli pri meni, ter me vtaknejo v ječo in	potlej	v vojaško suknjo. Deset let sem jim robotal	A
lakoto in boleznijo. . / . / stran 57 . /	Potlej	sem dobil službo pri ruskem knezu in se preselil	A
dni, kar mi jih je morebiti še prisojeno, in	potlej	ponesem vso skrivnost s seboj v grob.Vi boste	A
‒ Toda če prideva s pogodbo navzkriž, kaj	potlej?	Neusmiljeno je ravnal z zakladokopom, ne vem	A
dovolite mi torej, da odpotujem iz Monaka.	Potlej	bi pa želel ostati doma in vam biti bolj hvaležen	A
goldinarčki in da bi to vsotico gotovo izprosila ter	potlej	polagoma odslužila, da gospa Veselinova ni umrla	A
Bara ga miluje s prav prisrčnimi besedami in	potlej	od njegove nesreče preide na nesrečno prodajo	A
ugleda svojo listnico in seže ponjo v trnje.	Potlej	se pa raztogoti, vrže klobuk ob tla in prekolne	A
kakor da mi do sedaj nisi odslužil ničesar.’ ‒	Potlej	nakopiči nad zaklad ogromno gomilo samih črnih	A
stopil je takoj na zaklad. Podobico sem moral	potlej	tudi zavreči, sicer bi me ne bil prenesel nazaj	A
takšen tir in vam še vcepi take nazore, da boste	potlej	z zavednimi, blestečimi nauki in oznanjujé njega	A
bo zopet tako prirodno, kakor sedaj žaluje.	Potlej	bo zopet jokala ‒ in tako se bosta zaporedoma	A
lepota je omamila ženina in ga zvabila v zakon.	Potlej	je mož zapazil velikansko nasprotje med telesno	A
svojo pogodbo, kakor je dogovorjeno. Sodil boš	potlej	sam, ali bo ta rešitev prava.« »Ne zamerite	A
zakon mladeniča tvoje nravi. Za koga se odloči	potlej,	ako bo rešena ječe in obsodbe, tega človek ne	A
trpljenja, dobi namestnika, ki nadaljuje in	potlej	svojim otrokom takisto oporoči zemeljsko bedo	A
zakladov, pokaže v popolni svoji trnavosti.	Potlej	je ‚življenje ječa’ in ‚v nji rabelj hudi’ ni	A
pokorščina, narodi se obično mnogo otrok. Kako naj	potlej	roditelji vzgajajo svojo deco, ako sami nimajo	A
spodrinete raz pot, ali orodje, da ga izrabite in	potlej	zavržete, in vendar ima ta zemlja vsem prostora	A
zemeljski prostor, ki je bil pod nama. Tam si	potlej	prezebal, in skrajni čas je bil, da si me zopet	A
teta, imenitna kača’ je človeka zavedla v smrt;	potlej	je pa to svojo kriv do nekoliko popravila, da	A
so se veselili starosti zgovornega Nestorja.	Potlej	so ljudje napredovali v vedi in modrosti, in	A
človeških upov. To na sapo zidano ničevo upanje in	potlej	dejansko obupavanje mi takisto nosi gotove dohodke	A
razdrobil angleško moč. Ta te lepo opravi in ti bo	potlej	razkazoval veseli, prijetni Pariz.« »Dovolite	A
ondi uredi domače stvari in proda vse imetje.	Potlej	hoče očeta prositi, da se vsi preselijo v Ameriko	A
morske deklice Darinke in gorske vile Ljudmile in	potlej	menil, da je lepota Cvetanina slična lepoti	A
zaporu čakal obsodbe zaradi raznih prevar, in	potlej	ga vzame noč!Ljubezniva gospa Padelesova pa	A
Sedaj imajo spomin na eno vrsto srečnih dni;	potlej	bi imeli spomin na dvojno táko vrsto in končno	A
Mladenič se mora nekoliko izrojiti.	Potlej	ko bo venčan z Ljudmilo, poleže se mu mladostna	A
rastoče amerikanske železnice oprezno navedejo in	potlej	od njih takisto oprezno odvedejo varno naložene	A
prav sodi in pozna svoje ljudi!« Krenila sta	potlej	iz ulic v ulice in sta prišla v kraje, kjer	A
razgledaval po najlepših trgih in cestah, ko se je	potlej	kot bogati baron Veseljenko odlikoval v dvoranah	A
moja domovina je bila zemeljski raj; bila je	potlej	opustošena, bila pozneje zopet zemeljski raj	A
prišel, mogočni gospod, iz ječe v Babilon in	potlej	toliko v ječo nazaj, da ste me še o pravem času	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani