nova beseda iz Slovenije
Habsburga. Zdaj z zvezdano zastavo celjsko jezdi | ponosno | dol v Bosno po krono Tvrtkovićev.Na pot mu ljudstvo | A |
skupaj s Hrvati potolkli. Usraim-beg jih | ponosno, | tudi nekoliko prezirljivo gleda. TRUBAR | A |
me ljubiš, Francka, da se smehljaš veselo in | ponosno, | kadar mi pogledaš v obraz...Oh ne, Francka, nisem | A |
spreten in pameten ... Ali vidite Delakovko, kakó | ponosno | hodi, odkar govoré po mestu o njenem možu?Danes | A |
je bogato čustvo na vsebini ko na besedah in | ponosno | je na vrednost svojo, ne na kras zunanji.Samo | A |
ZORISLAVA Jaz ne vem? Odkod to | ponosno | preziranje? Od Tugomera sem bila vajena do zdaj | A |
Lepa je, a lahkomiselna ne. Vrlo dekle je, | ponosno | in gotovo še nepokvarjeno.Ravno zato je pa tem | A |
grofinja? . / . / stran 33 . / ELIZABETA | ponosno: | Poskusila?Že? | A |
izpred oči ne izgubi, bila sem vsa njegova, če se | ponosno | vzpne do visokega prestola, o katerem rod njegov | A |
prišlà sta prepírat se z mano sinoči; vsak si | ponosno | je pel hvalo; le molčal sem jaz. Neprijetno | A |
ZADRUGI Glavó | ponosno | dvigni vsak, odločno stopaj naš korak, | A |
‘ slutnja težka mi je v srcu vstala, ti | ponosno | meni si dejala: ‚Čuj me, ljubček, žalosten | A |
njeno, njeno srce več zame ne gori. V GORI | PONOSNO | V gori ponosno javor in lipa stojíta | A |
V GORI PONOSNO V gori | ponosno | javor in lipa stojíta. Pride ponoči vihar | A |
vetlejših krog njegà je zbran. Po dvorani zró | ponosno | sultanu oči ”Ti govori, sivi Emin, | A |
kak se tam stiskajo pestí, kako se bleščíjo | ponosno | očí - kot tisoč rosnih mečev. O veliki | A |
je težkó, če pomislim, da bi moral udinjati | ponosno | lepota, ki je moja lastnina, v službo tolstih | A |
božjimi jaz, sovražnikov bal se nisem, | ponosno | jim gledal v obraz. Bal njega se nisem, ti | A |
krvavi mu drží desníca, po dvorani zrè okó | ponosno: | ”Kaj molčíte, ko na zlati préstol kralj | A |
/ Fin de siecle 1 Kje zdaj si, ljubica | ponosno | hladna, komu zdaj sije tvoj neskončni dan? | A |
/ FIN DE SIÈCLE I Kje zdaj si, ljubica | ponosno | hladna, komu zdaj sije tvoj neskončni dan? | A |
Vihrala tam, kjer bojni bog kraljuje? Kdaj tí | ponosno | vodil boš narode. Ki spone nosiš zdaj oblasti | A |
njim vred rastli, zdaj vrhove dvigajo in zro | ponosno | čez lesove. Moj hrastič pa zelení in smrti čaka | A |
postale: Svetlika v dalji bela se Ljubljana, | ponosno | mesto, vseh vasi kraljica okrog objema jo ravan | A |
težak z levico si objela, a desnico dvignila | ponosno | in zazrla se čez žitna polja in z očmi objela | A |
S cepinom in kupom planinske kložje oče | ponosno | stopi iz garaže. Ponosno nove pumparce pokaže | A |
planinske kložje oče ponosno stopi iz garaže. | Ponosno | nove pumparce pokaže in reče: s temle jutri | A |
/ TRI LIPE Na vrhu zelene goré tri lipe | ponosno | stoje, zvečer so še stale na gori, kdo ve, če | A |
rek, ki trgajo jez in potresajo breg; al mirno | ponosno | srcé naj ti bo, ko tvoje pomladi poljé je cvetnó | A |
spovednik. Vitez mi je pri obisku sramežljivo | ponosno | pokazal svoje berilo: Nova zaveza. * * * Lepega | A |
apuščenosti. Zinil ni nikdar o tem, še manj pa tožil; | ponosno | je nosil svojo bol.A vpliv njegove potrtosti | A |
nikdar siti porednež, ki me če kar živo snesti!« | Ponosno | je razvila otroka, močnega polletnega fantka | A |
Rebcu. To pa je bila ravno njena misel: priti s | ponosno | zleknjenim zatilnikom, prinesti mir in red in | A |
namesto v pokvečeno latrino zložiti v skladno in | ponosno | zgradbo slovenske nacionalne zgodovine.Mi pa | A |
Kdo ve. In prav zato morda hoče | ponosno | umreti, kakor sta se veličastno potopili vojni | A |
pristaniščem, podivjani fašisti, ki z bencinom polijejo | ponosno | stavbo in potem rajajo ob siloviti grmadi - | A |
svobodi in o koncu mačehovske Avstrije, potem | ponosno | odklonil pomoč in si sam nataknil zanko. Pa | A |
Sama želim ostati v svojem kupeju,« je rekla in | ponosno | vzdignila brado. In takó je zbegan, z brisačo | A |
opazovanje izza vreč z moko in sladkorjem ni prav | ponosno | početje, posebno če si v nevarnosti, da te v | A |
vhodu. »Vidiš?« je pomenljivo pripomnila in šla | ponosno | pred njim kakor vodnik. Tri zelene terase so | A |
lahko zatrè? Ničeva je, ko se ji človek upre s | ponosno | in ustvarjalno ljubeznijo.In nepremagljiv je | A |
Ne! Učiteljica je «, je | ponosno | dodal. »Učiteljica?« | A |
začela spuščati v dolino. Stopala je zravnano in | ponosno. | »Kaj pa je zdaj to?« je prešinilo Petra | A |
obstal pri stari vrbi ob vinogradu. »Odšla je | ponosno | kakor vila, ki ne govori z navadnim smrtnikom | A |
Temnikar je bil že v drevoredu. Hodil je vzravnano, | ponosno. | Na pragu pa ga čaka Tilčka. | A |
Ko bi le videli, kako se je postavila predme, | ponosno | in strogo, kakor bi v tem času sezidala novo | A |
možem in ženo. Poravnajo se in žena dobi,« je | ponosno | razlagala Anca. »Po gobcu,« je rekla | A |
pritaknil. Varoval ga je kakor svoje najdražje in | ponosno | govoril o njem. Obrekarjeve bukve so bile najvišje | A |
poslali v Kalabrijo. Vem, kje je to,« je rekel | ponosno, | z grmenjem potegnil izpod mize orjaško nogo | A |
»Jasno! Mar nisem rekel!« je Okrogličar | ponosno | vrgel roke od sebe.»Same črne in kuštrave hudiče | A |
lahko obiskovalec potrka - in človek se v sobi | ponosno | in glasno, včasih celo ošabno zadere: naprej | A |
vas je pa klical sem, a?" je dejala Crista in | ponosno | uprla roki v široke boke. „Kaj pa vam | A |
gorjani’. Ampak marsikateri tolminski očanec | ponosno | pritisne na čiko in pljune na goriškem trgu | A |
lepšega. Živel je torej pametno, srečno in | ponosno. | Ves teden se je od zore do mraka neugnano vrtel | A |
ramo in z dvometrsko palico v rokah je stopal | ponosno | in zravnano kakor gospodar, ki prihaja na svoje | A |
Hahaha!« »In jaz sem vas zmazal!« je | ponosno | rekel kovač. »Jaz pa sem tebe tudi položil | A |
»Ne bom! Kje pa!« sem | ponosno | odvrnil v svoji sreči. Hitro sem splezal | A |
prag.« »Zdaj jih bo klopotec odganjal!« sem se | ponosno | zravnal.»In nemara bo odganjal tudi lisice? | A |
»Kdo?« »Fra Diavolo!« je | ponosno | ponovila teta.»Saj res,« se je takoj nato nasmehni | A |
otroška ušesa. Tudi to me je malce jezilo, a sem | ponosno | zmignil z rameni.Potem pa sem se prav otroško | A |
je ... to je -« »To je revolucija!« sem rekel | ponosno | in z vso svojo otroško gorečnostjo. | A |
»Kaj pa je bilo?« »Nič!« je | ponosno | odvrnil Venček.»Če nisi gluha, si slišala, da | A |
velikosti in oblik. Za vsemi in nad vsemi je | ponosno | stal širokoplečati, sivolasi Krn in srečno žarel | A |
izmaknil britev in se prvič, pol sramežljivo in pol | ponosno | skrivaj obril, si iztisnil ogrce po bradi in | A |
rohnel ded, toda rohnel je prijazno, srečno in | ponosno. | - Prehladil? | A |
posteljo k mami in zadrževali dih ter hkrati | ponosno | zaupali v deda, ki se je v pritličju boril kakor | A |
A kako ? - Že vem, - je | ponosno | rekla sestra in si pritisnila kazalec na čelo | A |
velikosti in oblik, za vsemi in nad vsemi pa je | ponosno | stal širokoplečati, stari sivolasi Krn in mirno | A |
biče, za konjička, za psička in za mačko,« je | ponosno | odgovoril sin. »Tako je prav,« ga je | A |
njegova kodrolasa, lepa, svetla glava se je | ponosno | dvignila nad črni glavi obeh karabinjerjev, | A |
da tudi od njenega širokega, hladnega čela | ponosno | diha podobna tišina. V tem trenutku | A |
oddahnili, videli so, kako je vrgel roke od sebe in | ponosno | vzkliknil:‘Ali ste videli’ - in že ga niso videli | A |
prag.« »Zdaj jih bo klopotec odganjal!« sem se | ponosno | zravnal.»In nemara bo odganjal tudi lisice? | A |
Tam so že zbrani vsi otroci iz soseščine. | Ponosno | stoje in gledajo zdaj vame, zdaj v klopotec | A |
»Matic, to pa je roža!« Matic se je | ponosno | nasmehnil in se lotil jedi. Pograbil je žlico | A |
Z desnico drži kopito, z levico cev in hodi | ponosno | zravnan.Obraz mu žari v zadovoljstvu, kakor | A |
»Tako je! Najina vas!« takoj | ponosno | pritrdi stric Sova. Vsi ga pogledajo | A |
otresa stisnjene pesti. Angelca stoji pred njo | ponosno | vzravnana.Ko ujame Dragaričin pogled, jo strogo | A |
tiskajo ruski pogani!« »Sami tiskamo!« veselo in | ponosno | odgovori Dragič.»In kmalu bomo imeli tiskarno | A |
dolgo vrsto postreljenih ljudi stoji Bichi, | ponosno | vzravnan, kakor lovec pred bogatim plenom.Kutschera | A |
smuknil, ko so me gnali v kasarno ribat pod,« | ponosno | odgovori Boris. Očka Orel vzame bombi | A |
Na cesti je top. Ob njem | ponosno | stojita Peter in Mali. Ob razbitem bunkerju | A |
potreplja po glavi. Boris se stisne k njemu ter | ponosno | krene z njim in s Sovo proti Dragi.Vaščani pritiskaj | A |
mati se z vidnim naporom zravna, ga globoko in | ponosno | pogleda ter mu možato ponudi desnico.Stane ji | A |
ni domov!« »Štruklje kuhamo!« se zvonko in | ponosno | oglasi dekletce. »Štruklje?« se dobrodušno | A |
»Kar pomladil si se.« »Ha!« | ponosno | buhne Sova in mu krepko stresa roko.»Kopriva | A |
»Ta pa žge!« »Mislim, boga mi!« | ponosno | zagrmi Sova, nagne še kozarček in nato zleze | A |
konca, nato se lagodno nasloni na strojnico in | ponosno | gleda po čistini.Vse telo mu drgeta od prestanega | A |
plane h komandantu in mu izroči listek. Nato | ponosno | pogleda po partizanih in se zamakne v komandanta | A |
sebi, kaže Drejca ter presenečeno, začudeno in | ponosno | ponavlja: »On ... | A |
brzostrelke, jih spusti pred Sovo na tla in ga | ponosno | pokliče: »Stric! ...« | A |
piskru!« Se okrene k Stanetu in najbrž že desetič | ponosno | ponovi:»Sedem jih je bilo, pa smo napadli!« | A |
samo včasih prinese odmev strela. Star hrast | ponosno | sameva sredi senožeti.Trdo listje na njegovi | A |
počasi dvigne težke veke, ga globoko pogleda, se | ponosno | nasmehne, nato zapre oči in se poslednjič oddahne | A |
zagrmi Sova, jo zadovoljno potežka in si jo | ponosno | oprta. »Zdaj pa kar stopi!« ga Stane | A |
dvigne glavo ter ga pogleda jasno, odločno in | ponosno. | »Adler, a? ... Der kleine? ...« se strupeno | A |
je!« potrdi z zvonkim glasom in celo nekoliko | ponosno. | »Saj mi je večkrat rekel, da bom na svoji zemlji | A |
norček in obstal. »Jama!« je zagrmel Luka in | ponosno | dodal:»Ali nisem rekel?« | A |
norček in se kar obrnil navkreber. »Umrl!« je | ponosno | zagrmel Luka.»Umrl pa božorno‐boserna!« | A |
»Res je, nobenega vetra ni.« Nato pa je | ponosno | zagrmel: »Ali nisem zmeraj govoril, da je treba | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |