nova beseda iz Slovenije

ponosno (301-400)


gospod Lesovéj, tu je moja Ana!« pravi gospa      ponosno.     Bogomir se lahkodušno obrne.  A
vi, sestrična Ana, boste li prišli?« Skoraj      ponosno      ji izpusti roko.Bogomir se poslovi pri vseh  A
snel je knez takoj triogelnik z glave ter ga      ponosno      oddal lakaju.Potem pa ročno pristopi in poda  A
donašata težke posode ter servirata z nekako      ponosno      galantnostjo jed in pijačo.Staremu Primožu Varnu  A
vrste med zračnimi logi. V ozadju pa se dviga      ponosno      gorovje s kipečimi svojimi vrhovi, na katerih  A
navdušenju, Filip Tekstor. Cherchez la femme!«      Ponosno      se obrne, odpre knjigo ter počasi odide. ŠESTNAJSTO  A
zblaznela!« »Zblaznela!« odgovori dekle in      ponosno      se dvigne. »Ali ste res mislili, da tako po  A
Za naša pota je konjiček še predober!«      Ponosno      je tiščal uzdo v roki in z zeleno vejo odganjal  A
konja, ki je razljučen grizel železo ter otresal      ponosno      glavo, da so pene letele naokrog. Z belo ročico  A
grofa soteškega. »K opravku torej!« spregovori      ponosno      jahačica.»Vi sekate danes na Logu, kjer mejite  A
mogočno zibala nad sončnatimi polji, mogočno in      ponosno!     Pa sem si dejala, taki smo bili, nekdaj, v mladosti  A
Viktor. »Dobro, naj razsodi!« odgovori Filip      ponosno.      »Stvar je torej v najlepšem redu!« dostavi Welser  A
slovesa! Pred duha si je poklical ponosne ženske      ponosno      podobo in na srce si je pritisnil roko, kjer  A
Ko je gosposki dvor ležal pred mano, tiho in      ponosno,      upála mi je skoraj srčnost, in že sem se hotel  A
sem vzkliknil in vstal. Dostavila je ošabno,      ponosno,      kakor prava kneginja: »Ne verjamem, da bi se  A
brezami in trepetlikami. Na tem otoku se dviguje      ponosno      poslopje, grad Otok.S svojimi stolpi in strmimi  A
ali pa račun svojega oskrbnika. Končavši pa je      ponosno      dvignila še vedno krasno glavo ter dejala mrzlo  A
ob bregu ter kričal in prepiral se ž njim.      Ponosno      je trdil, da je nedolžen, in s ponosom se je  A
skočil z malih sani. Janezu Igli pa je zarenčal      ponosno:      »Pripravite mi sobo in potem povejte gospici  A
Pa saj sama veš, kako je!«      Ponosno      je stopila v sosedno sobo ter od tam prinesla  A
najboljšem premišljevanju, kako si hočem kupiti      ponosno      orožje, je pograbila železna pest mojo roko  A
mu pričujemo o resnici svetega evangelija!«      Ponosno      se je zasmejal.Izza grmovja je stopilo še nekaj  A
Kaj praviš ti k temu?«      Ponosno      je govoril, ali ‒ ravno tedaj je zadonel po  A
Potolažen vrže ubito žival čez rame, in s      ponosno      zavestjo, da lov ni bil brezuspešen, odkorakava  A
tvoje pipe mal naše vode prkapla.« »Torej,« sem      ponosno      začel še enkrat od začetka, »ravn prejšn teden  A
sredstvi, se zopet vrnili v obrambo, od tam      ponosno      dvignjenih glav vpili na sodnika, trenerja in  A
Veliki Winetu na razpolaga, bela skvo!« sem      ponosno      dejal mami, se oprl na svojo vinčesterko in  A
Kjer danes medli mestece Višnja gora, ubogo in      ponosno,      je tačas težko živela vasica otožnih lesenih  A
E, kaj! Premalo ga je za Hotimira!« je Živka      ponosno      dejala in zardela. »Kaj je Zlebor bil oborožen  A
prah. Hotimir se je zaničljivo nasmehnil in      ponosno      odšel. »Prav si storil, da si gospodu zatožil  A
zbrano gospodo, držal pa se je prav moško in      ponosno,      še zmedel se ni kaj posebno. »Res, kakor Trlep  A
molčali, uganka je bila pretežka. Kmet se je      ponosno      nasmehnil: »Pismo, da veste.«   A
starosti in jo premagoval s trdno voljo in s      ponosno      samozavestjo.Potrt in molčeč, z drsajočimi koraki  A
zdelo, da je lahko važno zamahnil z roko in      ponosno      dejal: »To je moje zares, tu sem jaz gospodar  A
mu mudi. Z lepo vsoto denarja pri sebi, s      ponosno      zavestjo v srcu, da se vrača kakor se ni še  A
skrivane ljubezni, se je naposled prisiljeno      ponosno      nasmehnil: »Pa nič!Ko se premisliš, pa povej  A
Tudi jaz sem, kdor sem, nikomur se ne dam!«      Ponosno      je dvignil glavo in dirjal domov. Cesta je lezla  A
Trlepov iz Malega Gabra!« je Janez kratko in      ponosno      povedal.Za malo se mu je zdelo, da bi se kaj  A
smo vselej bili in ostanemo zmerom!« je Trlep      ponosno      potrdil. »Ti, Štepič, pa zahvali Boga, da ti  A
Janez ni pogledal in mu ne odgovoril; trdo in      ponosno      je stopal ob gospodu Boštjanu. Plemiške gospode  A
priboril moško čast, sloves neustrašenega lovca in      ponosno      ime. Lansko leto je bilo, ob času, ko so trave  A
Brkatega Soma do sedaj odrivani sin Skalne Zvezde      ponosno      naznanil: »Ostrorogi jelen v Tihi globeli je  A
»Ne več. Sem si priboril že      ponosno      ime Ostrorogi Jelen.« »Ti, ti, ti!  A
preveč zeblo in ne bo mogla več hoditi bosa.      Ponosno      je stopal za njo Ris.Oziral se je naokrog, če  A
Prej se zabodem.« Jezerna je      ponosno      zravnana z bodalom v roki stala v kotu, Karp  A
Na dobro srečo vsem nam!« je odgovoril Jelen.      Ponosno      je stal poleg ognjišča.Zavedal se je, da je  A
Jezerna Roža že pestovala dvojčke, se je Jelen      ponosno      in samozavestno zravnal in povedal v daljavo  A
Sinjeoke in se premagal. . / . / stran 263 . /      Ponosno      je odgovoril: »Udarni Jalan sem, prvorojeni  A
Vse jih je gledalo. Jelen pa je      ponosno      stal med veljaki in obraz mu je kljub očetovi  A
obilno natovorjen za na daljšo pot. V njem je      ponosno      vzravnan sedel pri sprednjem veslu Presukani  A
Ženska! Razžalil je s Kalino njeno      ponosno      srce.Nikoli mu ne bo pozabila.   A
pričakovala, da Jelen vzbesni, pa ni. Vstal je, se      ponosno      vzravnal in spregovoril, kakor bi bil že gospodar  A
toporišča sulice na tla, levico pa je oprl v bok.      Ponosno      vzravnan je z namrščenimi obrvmi gledal na vrvež  A
Volk in Medved pred Ostrorogim. Oba hkrati sta      ponosno      dvignila glavi: »Pozdravljen, gospodar!« »Pozdravlje  A
da se ji kaj ne pripeti. Iz velike koče je      ponosno      stopil Oprezni Srnjak.Ves je bil v orožju in  A
zares, bi seveda one prve zbežale na varno.      Ponosno      so prikorakali jezerjani pred naselje ravencev  A
rogovili hrasta in molče gledal na sredo ograde.      Ponosno      dvignjena glava z rogovjem, kakršnega še ni  A
Tako zelo pa Medeja ne zna čarati.      Ponosno      je stopil Ostrorogi v pripravljeni drevak.   A
najtežjim bremenom bi se ne tako. Čez čas pa je      ponosno      dvignil glavo in sršeče pogledal proti Reki  A
orjaški labod je skozi preliv med prvima otokoma      ponosno      plula Argo.Na krnu ladje je sedel Orfeus, brenkal  A
z omladnim, srce razveseljujočim zelenjem in      ponosno      stoji kakor prvi kras novo zbujene narave sredi  A
hčere že v tisti hiši ni bilo. Več vprašati      ponosno      ni hotel.Bal se je ‒ že lastnega spomina.  A
jutranjem soncu. Tudi velika samotna lipa, ki je      ponosno      na samem raztezala široko razraščene veje, dala  A
nekako čudno obsevalo belo grajsko hišo, ki je      ponosno      in samotno izmed zelenega drevja molila svojo  A
rojeno, sirota počelo, ako so njega ubili!«      Ponosno      in grozeče pak so v oblake moleli trdni in skalnati  A
grad še trden, kakor bi bil zidan za večnost.      Ponosno      so moleli okrogli stolpi na hribu proti nebu  A
Poganjala sta pa Miha in Manica. Kako bo      ponosno      peljal mimo Rotijine hiše prvič Podlipnikov  A
Aha, me le gleda,« se je razveselil Marko, se      ponosno      * po gorenjskih hribih spenjajo seno in otavo  A
Saj je ne bo on delal.«      Ponosno      je šel Šimen poleg Ančke in marsikatera dekle  A
Podlipnikovih ga je nosila cika. Ovenčane živali so      ponosno      nosile glave, kakor bi se zavedale pohvale.  A
France, Ančkin strnič, ki je bil za druga, je      ponosno      popravil klobuk, in kar samo se mu je smejalo  A
tiščala na stol. Bilo je zastonj, pobesil je      ponosno      glavo kakor drugi. »O Bog, moja hči,« vzdihoval  A
kamor je prišel; pa je tudi vedel, da je.      Ponosno      je sedal med vsako družbo.Dobro mu je delo,  A
svojega,« trdi davkarski nadzornik. Ruda je      ponosno      gledal po družbi, notar Koprivec pa je povesil  A
pozdrav. Za njo je prišla postarna gospa,      ponosno      oziraje se na deklico in na druge.Bili sta to  A
sicer to polovico veselja, toda odšel je vendar      ponosno      s svojo cvetko.Meden pa je bil tako zadovoljen  A
na lahko zardelo, ko je takoj potem dvignila      ponosno      glavo ter, ustna malomarno raztegnivši, obrnila  A
ta zadnji pogled pa ga je skoro umiril. Ono      ponosno      dviganje glave, oni skoro zaničljivi izraz okrog  A
volov tudi ni bilo na semnju,« zavrnil je Molek      ponosno,      »in jih ni na Moravškem ‒ pa jih ni!« Vsi so  A
to mi je znano!« ponavljal je oni oblastno in      ponosno,      »toda to, kar se ima zgoditi, prihodnost mi  A
zavrnil je župnik skoraj srdito. Helena je hotela      ponosno      dvigniti glavo in ostro odgovoriti; toda pred  A
po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je      ponosno      obesil na suho vejo v bližnjem borovcu. Gonjači  A
trenutek, potem pa je kraljica dreves majala zopet      ponosno      svoj vrhunec nad nizkimi sosedi. Kopšrčev Jurca  A
vojake. Mati je jokala in tarnala, oče pa je      ponosno      hodil okoli. »Pokazal boš lahko, kaj znaš in  A
let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in      ponosno      puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.To je  A
let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in      ponosno      puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.To je  A
Veronika se mu izvije iz kipečih prsi in držal je      ponosno      deklico v svojih rokah in jo strastno pritisnil  A
po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je      ponosno      obesil na suho vejo v bližnjem borovcu.Gonjači  A
zadev z desnim očesom po strani pogledal, je      ponosno      korakal mimo svojih nekdanjih kolegov in rojakov  A
rasejo in rasejo, rode cvet in sad in gledajo      ponosno      na one majhne revčke, katerim manjka take ‒  A
saj mene ne bo sram, da nosi naše ime!« deje      ponosno,      kakršen je naš gorenjski kmet. 3 Burni časi  A
eličastnejša stavba vse vaše zemlje. Kupolo, ki tako      ponosno      kipi proti nebu, zgradil je v drzno veličanstvenih  A
diamantov, ki se leskečejo v vseh barvah, krasi ji      ponosno      glavo.Kolo najlepših devic jo obkroži, zapoje  A
mu jo dviga k obroču na njega vratu. Abadon      ponosno      stopi k mizi.V tem hipu uzre Samorad na Cvetaninem  A
Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil cviček.      Ponosno      sta poudarjala veselemu omizju, kako veličastna  A
višav so mi v dušo pripluli pesniški nazori.      Ponosno      sem sodil, da me za postelj na tem mestu pod  A
« je šepnil, ko je zagledal Bogataja, ki je      ponosno      stopical po stezi in se razgledoval po grapi  A
Glej, kako vzdiguje glavice! Kako veselo in      ponosno      se maje polno klasje!« Pri teh besedah  A
ugrabil v travi prepevajočega, tako zmagovito in      ponosno      je zrla zdaj Almira na vklenjenega Mirka.   A
/ modro sta mu visela dolga podbradka, tako      ponosno      ne nosi nobena gospa koralnih uhanov; s svojim  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA