nova beseda iz Slovenije
gospod Lesovéj, tu je moja Ana!« pravi gospa | ponosno. | Bogomir se lahkodušno obrne. | A |
vi, sestrična Ana, boste li prišli?« Skoraj | ponosno | ji izpusti roko.Bogomir se poslovi pri vseh | A |
snel je knez takoj triogelnik z glave ter ga | ponosno | oddal lakaju.Potem pa ročno pristopi in poda | A |
donašata težke posode ter servirata z nekako | ponosno | galantnostjo jed in pijačo.Staremu Primožu Varnu | A |
vrste med zračnimi logi. V ozadju pa se dviga | ponosno | gorovje s kipečimi svojimi vrhovi, na katerih | A |
navdušenju, Filip Tekstor. Cherchez la femme!« | Ponosno | se obrne, odpre knjigo ter počasi odide. ŠESTNAJSTO | A |
zblaznela!« »Zblaznela!« odgovori dekle in | ponosno | se dvigne. »Ali ste res mislili, da tako po | A |
Za naša pota je konjiček še predober!« | Ponosno | je tiščal uzdo v roki in z zeleno vejo odganjal | A |
konja, ki je razljučen grizel železo ter otresal | ponosno | glavo, da so pene letele naokrog. Z belo ročico | A |
grofa soteškega. »K opravku torej!« spregovori | ponosno | jahačica.»Vi sekate danes na Logu, kjer mejite | A |
mogočno zibala nad sončnatimi polji, mogočno in | ponosno! | Pa sem si dejala, taki smo bili, nekdaj, v mladosti | A |
Viktor. »Dobro, naj razsodi!« odgovori Filip | ponosno. | »Stvar je torej v najlepšem redu!« dostavi Welser | A |
slovesa! Pred duha si je poklical ponosne ženske | ponosno | podobo in na srce si je pritisnil roko, kjer | A |
Ko je gosposki dvor ležal pred mano, tiho in | ponosno, | upála mi je skoraj srčnost, in že sem se hotel | A |
sem vzkliknil in vstal. Dostavila je ošabno, | ponosno, | kakor prava kneginja: »Ne verjamem, da bi se | A |
brezami in trepetlikami. Na tem otoku se dviguje | ponosno | poslopje, grad Otok.S svojimi stolpi in strmimi | A |
ali pa račun svojega oskrbnika. Končavši pa je | ponosno | dvignila še vedno krasno glavo ter dejala mrzlo | A |
ob bregu ter kričal in prepiral se ž njim. | Ponosno | je trdil, da je nedolžen, in s ponosom se je | A |
skočil z malih sani. Janezu Igli pa je zarenčal | ponosno: | »Pripravite mi sobo in potem povejte gospici | A |
Pa saj sama veš, kako je!« | Ponosno | je stopila v sosedno sobo ter od tam prinesla | A |
najboljšem premišljevanju, kako si hočem kupiti | ponosno | orožje, je pograbila železna pest mojo roko | A |
mu pričujemo o resnici svetega evangelija!« | Ponosno | se je zasmejal.Izza grmovja je stopilo še nekaj | A |
Kaj praviš ti k temu?« | Ponosno | je govoril, ali ‒ ravno tedaj je zadonel po | A |
Potolažen vrže ubito žival čez rame, in s | ponosno | zavestjo, da lov ni bil brezuspešen, odkorakava | A |
tvoje pipe mal naše vode prkapla.« »Torej,« sem | ponosno | začel še enkrat od začetka, »ravn prejšn teden | A |
sredstvi, se zopet vrnili v obrambo, od tam | ponosno | dvignjenih glav vpili na sodnika, trenerja in | A |
Veliki Winetu na razpolaga, bela skvo!« sem | ponosno | dejal mami, se oprl na svojo vinčesterko in | A |
Kjer danes medli mestece Višnja gora, ubogo in | ponosno, | je tačas težko živela vasica otožnih lesenih | A |
E, kaj! Premalo ga je za Hotimira!« je Živka | ponosno | dejala in zardela. »Kaj je Zlebor bil oborožen | A |
prah. Hotimir se je zaničljivo nasmehnil in | ponosno | odšel. »Prav si storil, da si gospodu zatožil | A |
zbrano gospodo, držal pa se je prav moško in | ponosno, | še zmedel se ni kaj posebno. »Res, kakor Trlep | A |
molčali, uganka je bila pretežka. Kmet se je | ponosno | nasmehnil: »Pismo, da veste.« | A |
starosti in jo premagoval s trdno voljo in s | ponosno | samozavestjo.Potrt in molčeč, z drsajočimi koraki | A |
zdelo, da je lahko važno zamahnil z roko in | ponosno | dejal: »To je moje zares, tu sem jaz gospodar | A |
mu mudi. Z lepo vsoto denarja pri sebi, s | ponosno | zavestjo v srcu, da se vrača kakor se ni še | A |
skrivane ljubezni, se je naposled prisiljeno | ponosno | nasmehnil: »Pa nič!Ko se premisliš, pa povej | A |
Tudi jaz sem, kdor sem, nikomur se ne dam!« | Ponosno | je dvignil glavo in dirjal domov. Cesta je lezla | A |
Trlepov iz Malega Gabra!« je Janez kratko in | ponosno | povedal.Za malo se mu je zdelo, da bi se kaj | A |
smo vselej bili in ostanemo zmerom!« je Trlep | ponosno | potrdil. »Ti, Štepič, pa zahvali Boga, da ti | A |
Janez ni pogledal in mu ne odgovoril; trdo in | ponosno | je stopal ob gospodu Boštjanu. Plemiške gospode | A |
priboril moško čast, sloves neustrašenega lovca in | ponosno | ime. Lansko leto je bilo, ob času, ko so trave | A |
Brkatega Soma do sedaj odrivani sin Skalne Zvezde | ponosno | naznanil: »Ostrorogi jelen v Tihi globeli je | A |
»Ne več. Sem si priboril že | ponosno | ime Ostrorogi Jelen.« »Ti, ti, ti! | A |
preveč zeblo in ne bo mogla več hoditi bosa. | Ponosno | je stopal za njo Ris.Oziral se je naokrog, če | A |
Prej se zabodem.« Jezerna je | ponosno | zravnana z bodalom v roki stala v kotu, Karp | A |
Na dobro srečo vsem nam!« je odgovoril Jelen. | Ponosno | je stal poleg ognjišča.Zavedal se je, da je | A |
Jezerna Roža že pestovala dvojčke, se je Jelen | ponosno | in samozavestno zravnal in povedal v daljavo | A |
Sinjeoke in se premagal. . / . / stran 263 . / | Ponosno | je odgovoril: »Udarni Jalan sem, prvorojeni | A |
Vse jih je gledalo. Jelen pa je | ponosno | stal med veljaki in obraz mu je kljub očetovi | A |
obilno natovorjen za na daljšo pot. V njem je | ponosno | vzravnan sedel pri sprednjem veslu Presukani | A |
Ženska! Razžalil je s Kalino njeno | ponosno | srce.Nikoli mu ne bo pozabila. | A |
pričakovala, da Jelen vzbesni, pa ni. Vstal je, se | ponosno | vzravnal in spregovoril, kakor bi bil že gospodar | A |
toporišča sulice na tla, levico pa je oprl v bok. | Ponosno | vzravnan je z namrščenimi obrvmi gledal na vrvež | A |
Volk in Medved pred Ostrorogim. Oba hkrati sta | ponosno | dvignila glavi: »Pozdravljen, gospodar!« »Pozdravlje | A |
da se ji kaj ne pripeti. Iz velike koče je | ponosno | stopil Oprezni Srnjak.Ves je bil v orožju in | A |
zares, bi seveda one prve zbežale na varno. | Ponosno | so prikorakali jezerjani pred naselje ravencev | A |
rogovili hrasta in molče gledal na sredo ograde. | Ponosno | dvignjena glava z rogovjem, kakršnega še ni | A |
Tako zelo pa Medeja ne zna čarati. | Ponosno | je stopil Ostrorogi v pripravljeni drevak. | A |
najtežjim bremenom bi se ne tako. Čez čas pa je | ponosno | dvignil glavo in sršeče pogledal proti Reki | A |
orjaški labod je skozi preliv med prvima otokoma | ponosno | plula Argo.Na krnu ladje je sedel Orfeus, brenkal | A |
z omladnim, srce razveseljujočim zelenjem in | ponosno | stoji kakor prvi kras novo zbujene narave sredi | A |
hčere že v tisti hiši ni bilo. Več vprašati | ponosno | ni hotel.Bal se je ‒ že lastnega spomina. | A |
jutranjem soncu. Tudi velika samotna lipa, ki je | ponosno | na samem raztezala široko razraščene veje, dala | A |
nekako čudno obsevalo belo grajsko hišo, ki je | ponosno | in samotno izmed zelenega drevja molila svojo | A |
rojeno, sirota počelo, ako so njega ubili!« | Ponosno | in grozeče pak so v oblake moleli trdni in skalnati | A |
grad še trden, kakor bi bil zidan za večnost. | Ponosno | so moleli okrogli stolpi na hribu proti nebu | A |
Poganjala sta pa Miha in Manica. Kako bo | ponosno | peljal mimo Rotijine hiše prvič Podlipnikov | A |
Aha, me le gleda,« se je razveselil Marko, se | ponosno | * po gorenjskih hribih spenjajo seno in otavo | A |
Saj je ne bo on delal.« | Ponosno | je šel Šimen poleg Ančke in marsikatera dekle | A |
Podlipnikovih ga je nosila cika. Ovenčane živali so | ponosno | nosile glave, kakor bi se zavedale pohvale. | A |
France, Ančkin strnič, ki je bil za druga, je | ponosno | popravil klobuk, in kar samo se mu je smejalo | A |
tiščala na stol. Bilo je zastonj, pobesil je | ponosno | glavo kakor drugi. »O Bog, moja hči,« vzdihoval | A |
kamor je prišel; pa je tudi vedel, da je. | Ponosno | je sedal med vsako družbo.Dobro mu je delo, | A |
svojega,« trdi davkarski nadzornik. Ruda je | ponosno | gledal po družbi, notar Koprivec pa je povesil | A |
pozdrav. Za njo je prišla postarna gospa, | ponosno | oziraje se na deklico in na druge.Bili sta to | A |
sicer to polovico veselja, toda odšel je vendar | ponosno | s svojo cvetko.Meden pa je bil tako zadovoljen | A |
na lahko zardelo, ko je takoj potem dvignila | ponosno | glavo ter, ustna malomarno raztegnivši, obrnila | A |
ta zadnji pogled pa ga je skoro umiril. Ono | ponosno | dviganje glave, oni skoro zaničljivi izraz okrog | A |
volov tudi ni bilo na semnju,« zavrnil je Molek | ponosno, | »in jih ni na Moravškem ‒ pa jih ni!« Vsi so | A |
to mi je znano!« ponavljal je oni oblastno in | ponosno, | »toda to, kar se ima zgoditi, prihodnost mi | A |
zavrnil je župnik skoraj srdito. Helena je hotela | ponosno | dvigniti glavo in ostro odgovoriti; toda pred | A |
po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je | ponosno | obesil na suho vejo v bližnjem borovcu. Gonjači | A |
trenutek, potem pa je kraljica dreves majala zopet | ponosno | svoj vrhunec nad nizkimi sosedi. Kopšrčev Jurca | A |
vojake. Mati je jokala in tarnala, oče pa je | ponosno | hodil okoli. »Pokazal boš lahko, kaj znaš in | A |
let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in | ponosno | puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.To je | A |
let, ko sem korakal tam s prvo svojo pipo in | ponosno | puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.To je | A |
Veronika se mu izvije iz kipečih prsi in držal je | ponosno | deklico v svojih rokah in jo strastno pritisnil | A |
po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je | ponosno | obesil na suho vejo v bližnjem borovcu.Gonjači | A |
zadev z desnim očesom po strani pogledal, je | ponosno | korakal mimo svojih nekdanjih kolegov in rojakov | A |
rasejo in rasejo, rode cvet in sad in gledajo | ponosno | na one majhne revčke, katerim manjka take ‒ | A |
saj mene ne bo sram, da nosi naše ime!« deje | ponosno, | kakršen je naš gorenjski kmet. 3 Burni časi | A |
eličastnejša stavba vse vaše zemlje. Kupolo, ki tako | ponosno | kipi proti nebu, zgradil je v drzno veličanstvenih | A |
diamantov, ki se leskečejo v vseh barvah, krasi ji | ponosno | glavo.Kolo najlepših devic jo obkroži, zapoje | A |
mu jo dviga k obroču na njega vratu. Abadon | ponosno | stopi k mizi.V tem hipu uzre Samorad na Cvetaninem | A |
Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil cviček. | Ponosno | sta poudarjala veselemu omizju, kako veličastna | A |
višav so mi v dušo pripluli pesniški nazori. | Ponosno | sem sodil, da me za postelj na tem mestu pod | A |
« je šepnil, ko je zagledal Bogataja, ki je | ponosno | stopical po stezi in se razgledoval po grapi | A |
Glej, kako vzdiguje glavice! Kako veselo in | ponosno | se maje polno klasje!« Pri teh besedah | A |
ugrabil v travi prepevajočega, tako zmagovito in | ponosno | je zrla zdaj Almira na vklenjenega Mirka. | A |
/ modro sta mu visela dolga podbradka, tako | ponosno | ne nosi nobena gospa koralnih uhanov; s svojim | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |