nova beseda iz Slovenije
vsa kuhinja za njegovim hrbtom. Prikrajar se | ponosno | okrene.Vse se smeje: smejejo se ženske, smejejo | A |
je zamahnil z roko. Nato pa je | ponosno | zagrmel:»Boš videl zdaj mojo!« | A |
je! Cela mavrica!« je vznemirjeno zagrmel in | ponosno | poskočil kakor otrok.»Pa ti povej, kje se skriva | A |
njegova kodrolasa, lepa, svetla glava se je | ponosno | dvignila nad črni glavi obeh karabinjerjev, | A |
- Znam pisati, veš, je | ponosno | dejala.In danes pomagam očetu. | A |
Lendlu s sodniki ni šale, je rekel gospod Stolzl | ponosno, | tu je padla sodba zaradi crimen bestiale, | A |
se mu je, zapiskalo v grlu, zakašljal je in | ponosno | nadaljeval: - | A |
križ, predhodnik zmagovite krščanske vojske, in | ponosno | stopali skozi mrzlo jutro pod vršaci hribov | A |
kakor se je premikalo okorno in težko, nič kaj | ponosno | in zadovoljno telo.Koraki so odmevali med temi | A |
kovini, okrog katere so se prsti tolikokrat | ponosno | in zadovoljno sklanjali, bodisi da so vrata | A |
pa so dali Maksimu Gorkemu. Človek - kako | ponosno | to zveni! 20 Precej noro, precej zmedeno | A |
in mahala skozi zadnje okno Bussolinu, ki je | ponosno | sedel za krmilom drugega avtomobila.Čutili so | A |
je najin sin z letalom prebegnil v Avstrijo.« | Ponosno | je dvignil glavo in zravnal ramena. »Ja, povej | A |
je dobil novo, slovensko vojaško knjižico. | Ponosno | jo je spravil v žep.Po novi slovenski zakonodaji | A |
a vseeno ni mogel skriti veselja in ponosa - | ponosno | in rade volje je vsakokrat pokazal osebno izkaznico | A |
Gorico, če mu bo šlo za nohte, je v mikrofon | ponosno | razlagal, da se je skupaj z vojaki raje predal | A |
gorah in hribih. Njima nasproti se vzdiguje | ponosno | onstran vode grad Prapreče.Dolg drevored košatih | A |
Juri. Potem se pogovarjata o tem in onem, in | ponosno | omenja starec, kaj je že temu in onemu naprej | A |
tako lepo opral in osnažil in po kateri tako | ponosno | prižiga sveče. Če pride količkaj takih romarjev | A |
in krog domače hiše pes najhuje laja. Z neko | ponosno | dostojnostjo ogovori Jurija.»Kako ti je pa ime | A |
deklici pa sta jih nakitili s pisanimi trakovi. | Ponosno | sta jih nesla oba k Sv. Andreju, kjer ni imel | A |
drugim všeč. »Meni pa ni nič vroče,« odgovori | ponosno | Rozalka, in to je bil konec govorjenja.Molčé | A |
To je pa gotovo!« vzklikne Štefan in koraka | ponosno | proč, ne da bi bil spregovoril z Rozalko, ki | A |
se je morala smejati. Ožbe pa si je mel roke, | ponosno | pogledoval krog sebe, in kadar je odhajal, je | A |
ko dva prijatelja,« je dejal, »in tale nož« ‒ | ponosno | ga je vlekel iz nožnice ‒ »bo za silo tudi dober | A |
sodnik, drugega pa kratkovidni davkar, ki je | ponosno | nesel svoj plen proti Dolini.Tu se je še dobro | A |
sestra, venčali, in jo peljali v Dolino. Ožbe je | ponosno | korakal s Šimenovko, njegova lepša polovica | A |
Vesel dan je bil zanj, kadar ga je obiskal Miha. | Ponosno | ga je peljal v krčmo, sedel v kot za mizo in | A |
ušesih zvenelo. »Kadar jug vleče,« je dejal | ponosno, | »me sliši na Gorici stara kavka Urša.‒ Še enkrat | A |
obrnil konja, zakričal: »Eskadron, traab!« in | ponosno | oddirjal. »Počakajmo!« je dejal Pepe. | A |
je ta njena prijaznost nekoliko jezila. S | ponosno | zadovoljnostjo pa se je zavedala Zefa gospodarjeve | A |
kaj slutiti, kaj sumiti. Nikjer ga ni bilo, in | ponosno | se je poravnal Ivan.V srcu pa se je oglasil | A |
gospodarjeve pomisleke, pa se je vedla pametno in | ponosno; | zavračala je neumestne šale in odklanjala neslane | A |
se naučil na tujem, ti prav pride doma. Kako | ponosno | nastopaš potem, kako govoriš pametno, kako si | A |
sankališču in ji migal in žvižgal, ko je drčala | ponosno | po pobočju.Toda ona se ni zmenila za taka znamenja | A |
zavzeta. »To je moja Kornelija!« ponavlja oni | ponosno | in sam s sabo zadovoljen.»To je lepo ime in | A |
je zadržal stražnike, Lenart pa je korakal | ponosno | v samostan.Manj ponosen pa je kmalu spet prišel | A |
gospod doktor, pa pričakujem,« je dejal župnik | ponosno, | »da se boste prihodnjič na svete kraje bolj | A |
Rožekarjev je bil precej manjši in šibkejši, a | ponosno | je dvigal peruti in ogledoval nasprotnika. | A |
ga obdajali lepo skodrani lasje, je razodeval | ponosno | ljubeznivost.Mirno je vodil svojega konja in | A |
bližnjega, bruna v svojem pa ne.« Jernej pa je | ponosno | korakal proti mestu, in dasi se je premagoval | A |
bližala določena ura, je koračil, kar se dá | ponosno | v cesarski grad doktor Lenart Pistor.Oblastno | A |
priliko vrniti mu to veliko uslugo. Lenart pa je | ponosno | govoril o tej malenkosti in kako pač ni mogel | A |
»Veselilo me je slišati,« je odgovorila ona | ponosno, | »da si stopil pod bandero velikega grofa.To | A |
tleh. »Stražmešter celjskega grofa,« je dejal | ponosno | nekdanji kaporal, »ni vajen, da bi se zadiralo | A |
veselo ujčkala v rokah, hodili bodo ravno in | ponosno, | kakor bi ga bili oni obvarovali zla in mu rešili | A |
»Tip Srba,« je rekel Bajić. » | Ponosno | gre, kakor bi bila vsa Bosna njegova,« je menil | A |
siromašno Hercegovko, se mi vsi ti gospodje s | ponosno | hojo, z bahatim rožljanjem sablje, z zvočnim | A |
danes je moj dan, dan povračila in osvete!« | Ponosno | se je ozrla po družbi. »Oh, Vi, poštena | A |
združi s črno obrvijo. Šel je mimo nas trdo in | ponosno, | gledal v stran in živahneje potikal palico v | A |
Tudi Vahulja je šla za pogrebom. Držala se je | ponosno, | visoko, razdraženo.Na licu ji je bil razlit | A |
kakor da se hoče otresti uplašenosti in je | ponosno | pobežal v svojo stajo.Klopotanje kopit je prebudilo | A |
najlepšem tenorju na kratko, odsekano, in konji so | ponosno, | čvrsto, strastno šli pod nami.On sam je stoječ | A |
stran 16 . / Le poglejte tak polk, kako se | ponosno | nese po beli, uglajeni cesti!Nekaj časa se korakoma | A |
nam ga treba, da na njegovem temelju zgradimo | ponosno | stavbo istinite moderne kulture. »Ulica od Jernača | A |
rekla marsikako važno in možato. ‒ Najprvo mi je | ponosno | razodel, da je v teku dveh mesecev shujšal za | A |
in tvojih tovarišev grehe, da morete igrati | ponosno | gospodo, jaz pa koprnim v nesreči!’Takih očitanj | A |
‒ Ampak fant bo revež!« Gospa Jerajeva je | ponosno | odplula v sobo in ni trajalo pet minut, ko se | A |
Peljal ga je s seboj. | Ponosno | je stopal Stanko poleg gospoda ravnatelja in | A |
je zatulila piščal, velik dalmatinski brod je | ponosno | plaval proti obali.To ga je zdramilo; še ta | A |
mera ‒ polna in zvrhana! Človek je bitje, ki si | ponosno | trka na prsi, da le njemu gori luč pameti.Pa | A |
krepelcem, nato pa aretiral gospoda Židana in ga | ponosno | ob živahnih ovacijah dobrega naroda tiral na | A |
Kje so, vprašam, sedaj te letnice? Kako | ponosno | bi bilo nanje to mesto, če bi jih še imelo in | A |
teklo. Miha je sedel sredi jermenja in zapon ter | ponosno | in hudo zadovoljno likal in gladil.In je prišla | A |
občudujejo. Strah je bil premagan in oba sta | ponosno | koračila po stezi proti vasi. »Čakaj,« se je | A |
slovenske planine slovenski šopek.« Hudournik je | ponosno | pokril klobuk in zavriskal, da je trikratno | A |
da sedaj še ne znaš nobene nemške besede.« | Ponosno | sem vzdignil roko. »No, kaj?« je vprašal učitelj | A |
mi je po sili potegnil palico iz roke in jo | ponosno | nesel poleg mene.Če sem se ob vročini odkril | A |
pasem tristo ovac in sedem rogatih ovnov,« mu je | ponosno | povedal pastir.»Oven zvončar je tako hud, da | A |
Jernej je spet segel po kozarcu in mimogrede | ponosno | pogledal po hiši. »Saj še vsi skup ne veste | A |
sebi je rekla: ‚Kako lep človek, ta Radovan!’« | Ponosno | je pogledal po dekletih, ki so stale krog njega | A |
ustrašili bliskovitega pogleda Svarunovega. | Ponosno | je jezdil v opravi konjika, poleg njega je nosil | A |
Toda na njih licih je bilo vendàr veliko in | ponosno | veselje nad zmago. Samo Svarun je bil žalosten | A |
« Vsi križem so se zasmejali in Radovan je | ponosno | zaigral in zapel veselo pesem.Ali mladcem se | A |
stran 95 . / Radovan se je vzravnal ter gledal | ponosno | in samozavestno na množico, kakor bi bil pobočnik | A |
Justinijanu belo tkanino iz rok in jo vrgla | ponosno | in samozavestno v areno.Ko se je bela rutica | A |
Azbad je šel sam do njih. Srečalo se je | ponosno | oko svobodnega Slovena z lokavim, ničemurnim | A |
bile stisnjene, oko mu je žarelo, glava se je | ponosno | dvignila. Slovesno je odgovoril: »Kdo je vreden | A |
Ko koraka sredi ulic na vežbališče ali kadar | ponosno | jezdi v pozlačenem oklepu najbolj divjega žrebca | A |
Skrčil je pest, oči so se mu zabliskale, ‒ | ponosno | je dvignil šlem in odločno odgovoril: »Ne, gospod | A |
njen modrijan Epikur. V hipodromu je zableščalo | ponosno | Iztokovo telo, ko je vrgel s sebe belo haljo | A |
stisnila še tesneje z roko, ga vrgla na tla, se | ponosno | dvignila, stopila na list in z ostrim glasom | A |
solze so hipoma usahnile. Izpregovorila je | ponosno: | »Kdor je govoril to, je nesramen lažnivec!Moja | A |
Rado sta se mordá že vrnila z vojske in ona bo | ponosno | sedla junakinja med junake, in vsi starešine | A |
čarodeja čim največ sreče za živino. Radovan je | ponosno | jezdaril za njimi, izpregovoril zdaj pa zdaj | A |
Numida je naslonil komolec na kozjo kožo in | ponosno | pričel povest o Irenini osvoboditvi. »Očka, | A |
Ali tudi njegova glava ni bila veselo in | ponosno | zravnana. Spremljevale so ga zmage, pod oklepom | A |
je vzkipel in ga pozdravljal. Radovan pa je | ponosno | šel pred Iztoka, dvignil roko in izpregovoril | A |
tisoči oči so se uprli v lepo jadrnico, ki se je | ponosno | in za čudo slovesno bližala bregu.Videli so | A |
gosposki, se je kljub temu premagala in šla | ponosno | mimo njega.Še oči ni okrenila, kaj le glavo | A |
nobel, Alena!« se je domislila materinega klica. | Ponosno | je pogledala po konjih, po saneh in po kožuščku | A |
hodil kakor mladenič z devojko ob roki in gledal | ponosno | preko ljudi. Doma je hrupno odprl vrata | A |
kratki odgovor Silvestra, ki je sedel še vedno | ponosno | zravnan, kakor bi izzival, češ tu je tista poštenost | A |
doslej sploh ni vedela, kaj vse skriva v sebi. | Ponosno | si je rekla, da ima fanta, ki zna biti tudi | A |
je oklepalo pročelje: Miklausin je popravljal | ponosno, | a prenovljenja zares dokaj potrebno poslopje | A |
možnostih odkritja. Samozavestno je vzbočil prsi in | ponosno | pomislil, da ni čisto zadnji na svetu, in da | A |
še bolj obupujeta od njega ... Srečni četrtek, | ponosno | veselje uspešnega izslednika - kako daleč sta | A |
presenečenje. Mladeničevo dušo je preplavilo | ponosno | zadoščenje.Vsi bodo čitali, vsa dolina bo izvedela | A |
pravljično lepa je kotlina, v kateri kraljuje | ponosno | poslopje, do polovice obkroženo z vrhovi temnih | A |
zroč, in goram razodeval svojo bol | ponosno | in gozd napadal ko togoten lev. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |